Dan 224 - Strah pred nastopom in neizpolnjevanjem pričakovanj

Danes bom še enkrat iz drugega zornega kota raziskal dvome in strahove, ki se mi pojavljajo ob misli na nek javni nastop pred ljudmi.

Ponavadi, kadar resno pomislim na to, da bi lahko tako nastopil, precej hitro, v parih sekundah, začutim nervozo in strah. Posledično se mi sprosti adrenalin, kar opazim kot nemirnost in rahlo tresenje ali trzanje okončin. Takšen strah pred nastopom imam že od otroštva, ko sem nastopal na kakšni šolski prireditvi ali bil kako drugače izpostavljen pred ljudmi. Pri tem me je bilo predvsem strah tega, da bo nekdo od mene nekaj zahteval, jaz pa ne bom primerno izpolnil pričakovanj, ker niti ne bom razumel, kaj se od mene pričakuje, ali pa tega ne bom znal narediti in bom zato grajan ali posmehovan in označen za manjvrednega. Na nek način sem ponotranjil pričakovanja drugih, četudi nisem točno vedel, kaj pričakujejo. Glede na to sem se potem sodil in obsojal kot manjvrednega in se počutil osramočeno, če sem dojemal, da nisem izpolnil pričakovanj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati pričakovanja, da se moram izkazati kot popoln človek brez napak, ki vse ve in naredi točno to in še več, kot od njega drugi pričakujejo. Ko opazim in se zavem, da si ustvarjam pričakovanja pred nastopom v smislu, da se moram izkazati kot popoln človek brez napak, ki vse ve in naredi točno to in še več, kot od njega drugi pričakujejo - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da so takšne pričakovanja nerealna in nepotrebna, ker nihče ni popoln, ker nihče ne ve vsega in ker vsi delamo napake, zato ni nobene potrebe po tem, da bi me bilo tega strah ali da bi se počutil osramočeno. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si pred nastopom ne ustvarjam nobenih pričakovanj, namesto tega se bom usmeril v dihu in v razumevanju, da sem zgolj človek, tako kot vsi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah tega, da bi se mi med nastopom zgodilo kaj sramotnega (da bi bil neroden, da bi se mi kaj zareklo, da bi povedal kaj nelogičnega, nesmiselnega, neresničnega), da bi se potem počutil osramočeno, ker bi se mi drugi posmehovali. Ko opazim in se zavem, da me je strah tega, da bi se mi med nastopom zgodilo kaj sramotnega (da bi bil neroden, da bi se mi kaj zareklo, da bi povedal kaj nelogičnega, nesmiselnega, neresničnega) in da bi se potem počutil osramočeno - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da se to tako ali tako lahko vedno zgodi in se tudi kdaj bo zgodila in da je popolnoma nesmiselno, da bi se potem počutil osramočeno in da bi me bilo tega strah, ker sem zgolj človek, tako kot vsi in noben človek ni popoln.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil dojemati in označevati nastop pred ljudmi, kamerami, mikrofonom, na odru, itd., kot nekaj drugačnega, posebnega, bolj pomembnega od vsakdanjega življenja, ko zgolj hodim po ulici, zlagam perilo, se pogovarjam z znancem ali neznancem in komu kaj razlagam. Ko opazim in se zavem, da nastop pred ljudmi, kamerami, mikrofonom, na odru, itd., dojemam in označujem kot nekaj več, nekaj bolj pomembnega in posebnega od drugih stvari, ki jih dojemam kot vsakdanje - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da je to zgolj iluzija, ki si jo ustvarjam s tem, da si hkrati s tem ustvarjam pričakovanja v smislu, da se moram pokazati/dokazati pred drugimi ljudmi kot nekdo, ki si nastopa zasluži in ki je zaradi tega nekaj več od ostalih. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom dojemal in označeval nastopa pred ljudmi, kamerami, mikrofonom, na odru, itd., kot nekaj več, nekaj drugačnega, posebnega, bolj pomembnega od vsakdanjega življenja in da si ob tem ne bom ustvarjal dodatnih pričakovanj v smislu, da se moram kakorkoli dokazati drugim ljudem. Prav tako si  ne bom ustvarjal čustev manjvrednosti in večvrednosti zaradi samega dejstva, da sem nekje izpostavljen na način, ki ga drugi vidijo kot nastop in nekaj posebnega.

Dan 83 - Nadzorna telesa

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si nadzorovati želje misli, energije, čustva, reakcije. Ko opazim in se zavem, da si želim nadzorovati um, čustva, reakcije - se ustavim in diham. Zavedam se, da ta želja prav tako prihaja iz uma. Spoznal sem in razumem, da si moram vse misli, reakcije in čustva odpustiti in jih tako odstraniti, prav tako kot željo po nadzorovanju le-teh, zato se obvezujem, da si ne bom več želel nadzorovati misli, želje, čustva, reakcije, ampak si jih bom odpustil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si imeti popolno telo in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvredno, bolje, pozitivno, samozavestno, seksi, kadar dojemam, da imam popolno telo in na drugi strani da se počutim slabše, negativno, manjvredno, neprivlačno, okorno, nevredno kadar dojemam, da imam nepopolno telo, namesto da bi spoznal in razumel, da dojemam, da imam popolno telo, ko se/ga primerjam z nekom, za katerega dojemam, da ima slabše/manj popolno telo od mene, in tudi dojemam, da imam nepopolno telo, ko se/ga primerjam z nekom, za katerega dojemam, da ima boljše/bolj popolno telo od mene. Zato si odpustim, da sem sprejel in dovolil svoje telo primerjati s telesi od drugih moških in pri tem slediti sistemskim vzorcem popolnega moškega telesa, kot so mišičaste noge in roke, široka ramena, raven mišičast trebuh, čvrsta oglata rit, močne prsi, ki sem jih sprejel in si pri tem zgradil lastno podobo idealnega moškega telesa v glavi, ki si jo želim doseči in s katero se nenehno primerjam. Hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil v umu zgraditi podobo idealnega moškega telesa, ki ga definiram tudi kot močnega, vzdržljivega, okretnega in se z njo primerjati in tekmovati, namesto da bi spoznal, da s tem hranim svoj um skozi sodelovanje v energetskih vzorcih manjvrednosti in večvrednosti s tem, da zlorabljam substanco svojega fizičnega telesa, ki jo spreminjam v energijo za te misli.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel odpovedati se in odstraniti definicijo popolnega ženskega in moškega telesa in želje po teženju k občutku večvrednosti, kjer navidezno občutim več sebe in sem boljši, kadar dojemam, gledam, težim k telesom, ki sem jih definiral kot popolna. Spoznal sem in zavedam se, da je ta občutke pozitivna energije, ki si jo ustvarjam v želji po pozitivnih občutkih. Obvezujem se, teles ne bom več definiral kot in delil na popolna in nepopolna in si ob tem ustvarjal občutke večvrednosti, izpopolnjenosti in hkrati se obvezujem, da ne bom več pogledoval in si želel opazovati ženska telesa, ki sem jih definiral kot bolj izpopolnjena, bolj privlačna. Spoznal sem in zavedam se, da med opazovanjem ponavljam vzorec želje po vzburjenosti, ki sem si ga ustvaril.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da za ženskami gledam samo zato, ker si želim občutka vzburjenosti in občutka popolnosti, ki se ga definiral z določeno obliko telesa.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si občutiti vzburjenost in občutek popolnosti ob specifični obliki telesa.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil vzburjenost in popolnost definirati kot energetski občutek, namesto da bi se zavedal, da je to le občutek ob katerem se mi zdi, da se zaradi energij, ki sem jih definiral pozitivno, za trenutek počutim bolje in si jih zato želim, namesto da bi spoznal in razumel ter se zavedal, da s tem vzpodbujam razdvajanje samega sebe skozi misli in občutke, namesto da bi si le-te odpustil, jih ustavil in se vedno usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ločiti se od popolnosti in vzburjenosti. Spoznal sem in zavedam se, da popolnost ni energetski občutek, ampak je stanje v fizični realnosti, kadar so stvari uravnotežene v enosti in enakovrednosti in da bom lahko bližje popolnosti šele takrat, ko se ne bom več v umu razdvajal v misli in občutke in se bom namesto tega stalno in vztrajno usmerjal v dihu po zdravem razumu v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si občutiti vzburjenost, kadar vidim žensko telo, ki sem ga definiral kot privlačnega, seksi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti in si misliti, da je škoda, da si ob pogledu na žensko telo, ki sem ga definiral kot seksi, ne bi ustvaril občutka vzburjenosti in se počutil vzburjeno, ker sem ta občutek definiral kot nekaj pozitivnega in bolj prijetnega od stanja, kjer nimam tega občutka. Spozna sem in zavedam se, ta se s ponavljanjem tega vzorca podrejam pozitivnim energijam, namesto da bi se usmerjal v dihu. Zato se obvezujem, da si ne bom več dopuščal misli o tem, da je škoda, da si ob pogledu na žensko telo ne bi ustvaril občutka vzburjenosti, ker sem spoznal in se zavedam, da z ustvarjanjem takšnih energij uničujem samega sebe kot življenje in svoje telo samo zato, ker dajem kratkemu energetskemu občutku večji pomen od mene kot življenja.