Dan 110 - Kako prispevam k rešitvam?

Vsi bi radi živeli v sistemu, ki je najboljši za vse, kjer je za vse poskrbljeno, kjer nikoli ne bo nikogar strah za preživetje. Toda kaj smo pripravljeni storiti za to, da se takšen sistem dejansko vzpostavi?

Ko se pogovarjam z ljudmi o spremembah, ki jih moramo vpeljati za dobro vseh, opažam, da skoraj nihče ne razmišlja o tem, kako bi lahko sam prispeval k temu. To zelo očitno kaže na to, kako imamo ljudje oprane možgane, saj veliko ljudi verjame, da so popolnoma nemočni, da nimajo vpliva in da je poskušati karkoli spremeniti obsojeno na propad. Veliko ljudi sploh ne razmišlja o rešitvah ampak zgolj izpostavlja probleme, ki jih vidijo v ponujanih rešitvah. Sam sem spoznal, kako vsako moje dejanje in vsaka moja pasivnost vplivata na mojo okolico. Že samo govorjenje in besede imajo izjemen vpliv. Recimo na faksu v predavalnici profesorji večkrat zastavijo kakšno vprašanje, kateremu po navadi sledi tišina. Opazil sem, da kadar sem sam tiho, so večinoma tudi drugi sošolci tiho. Kadar pa kaj povem, tudi drugi veliko hitreje prispevajo k pogovoru. Prepričan sem, da vsi poznamo takšne situacije, kjer nam je nerodno, nas je strah ali pa sen nam 'ne da' in zato ostanemo pasivni in smo tiho, ker se ne želimo izpostavljati, zato ker v tem ne vidimo nobene neposredne osebne koristi. V množici podobnih situacij ljudje ostajamo pasivni, enostavno sprejemamo, kar se dogaja okrog nas in se usmerimo v akcijo le takrat, ko v njej vidimo lastni interes. In točno takšno obnašanje nas je pripeljalo do sistema in do situacije, ki jo imamo danes.

Da bomo lahko ustvarili sistem, kjer vsi živimo dostojno in brez strahu, moramo vsi stopiti izven okvirjev lastnega interesa in se začeti usmerjati po principu skupnega interesa vsega življenja in aktivno, neprestano praktično sodelovati z drugimi ljudmi na projektih, katerih glavni in edini cilj je vpeljevanje praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse življenje. Vsak izmed nas mora usmeriti svoj napor in svoj denar v dobro vseh znotraj skupine, katere edini cilj je zagotoviti dostojno življenje vsem.

Vsak izmed nas se mora samo-iskreno vprašati, kako se bo spremenil, kaj bo prispeval in zakaj ne prispeva več v praktične rešitve za dostojno življenje vseh. Tako lahko vsak izmed nas hitro opazi, kje se omejuje, kje postavlja lasten interes (egoizem) pred skupen interes vsega življenja in si nato takšne težnje odpusti in se popravi, saj takšne naše težnje niso v skladu z življenjem, ampak v skladu z našim energetskim egocentričnim umom, ki smo si ga ustvarili sami, s katerim se omejujemo in od katerega smo si dopustili postati tako zelo energetsko čustveno odvisni, da na podlagi njega opravičujemo naše namerno zlorabljanje drugih za lasten interes. To ni dopustno. Če se nismo pripravljeni odreči egoističnim zlorabam, ki jih počnemo, potem s tem kažemo, da nismo živi, da ne razumemo življenja in da živimo zgolj za egocentrične občutke in strahove, katerim dajemo večji pomen od življenja samega. Če je to res, potem smo sistem, robot, ki se ne zna sam usmerjati, saj ga usmerjajo egocentrični občutki in strahovi.

Razvili smo orodje, s katerim lahko v samo-iskrenosti spoznamo svoje zablode, jih odpravimo in se popravimo tako, da začnemo dejansko praktično prispevati v skupno dobro vsega življenja. Priporočam, da ga preizkusite, saj je popolnoma brezplačno, v pomoč pa vam bo tudi osebni inštruktor, ki vam bo pomagal v procesu samo-spoznavanja in samo-korekcije na podlagi lastnih izkušenj:

http://lite.desteniiprocess.com/