1.26.2013

Dan 55 - Ideje o partnerju

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se moram partnerke dotikati tako, da ji bom vzbujal občutke ljubezni, negovanosti, posebnosti in ob tem dotik do nje soditi kot zmindfuckan, nepotreben.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je sram dotikati se partnerke in se pri tem obsojati kot nespodoben, zmindfuckan, manjvreden.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil dotikanje/objemanje/poljubljanje partnerke označevati kot neprimerno, ker do nje nimam posebnih čustev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da bi moral imeti do partnerke posebna čustva in da se je samo takrat smiselno nekoga dotikati/objemati/ga poljubljati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je sram dotikati se, poljubljati, objemati partnerko pred drugimi ljudmi, ker to sodim kot neprimerno, ker do nje nimam posebnih čustev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se morama partnerja ljubiti in imeti drug do drugega posebne občutke, zato da bi se lahko objemala, dotikala, poljubljala.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je sram priznati, povedati, pokazati kdo je moja partnerka, ker je starejša od mene in ker do nje nimam posebnih čustev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upirati se dotikanju, objemanju, poljubljanju partnerke, ker do nje nimam posebnih čustev.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti s partnerko fizično v dihu in odpustiti vse misli, sojenja, ideje o tem, s kom in na kakšen način naj bi se dotikal.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti občutka odpora do dotikanja, objemanja, poljubljanja partnerke.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti želje po seksu z drugimi in hkrati si odpustim, da se nisem hotel asociirati s partnerko in povedati, pokazati kdo je moja partnerka zato, da bi imel možnost seksati še z drugimi.

Obvezujem se, da bom ob partnerki v dihu in se/je/naju ne bom presojal/sodil in bom vsak občutek odpora takoj odstranil s samoodpuščanjem.

1.19.2013

Dan 54

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti druge prepričevati k apliciranju in delanju procesa in se s tem izmikati temu, da se posvetim samemu sebi in se apliciram sam. Kadar opazim in se zavem, da hočem/si želim druge prepričevati k apliciranju in delanju procesa - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem iščem uteho v drugih, da bi se za njimi skrival in se z njimi družil in imel občutek, da skupaj delamo proces in da tako tudi sam napredujem. Obvezujem se, da se bom vedno obrnil k sebi in k lastni aplikaciji in si ne dopuščal skrivati se za drugimi. Obvezujem se, da bom željo/hotenje po tem, da bi drugi delali proces obrnil vase in se apliciral sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da želim konec druženja/pogovora z ljudmi, prijatelji, znanci zaključiti tako, da se ne bom nikomur zameril in da bom pustil prijazen/dober vtis. Kadar opazim in se zavem, da se nekomu nočem zameriti in da želim pustiti dober vtis – se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem dajem strahovom in želji po sprejemanju večji pomen od življenja in tega, kar je najboljše za vse. Obvezujem se, da ne bom več deloval iz strahov pred ne-sprejemanjem in želja po sprejemanju, namesto tega bom pogovore/druženje zaključil, ko bodo ti energetski in ne bodo imeli posebnega zdravorazumskega smisla in odstranil svoje reakcije in želje po ohranjanju le-teh.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil definirati, dojemati suhe ženske v hlačnih nogavicah kot seksi, privlačne in si ob tem ustvarjati občutek poželenja, ter se predajati želji po tem, da jih opazujem in si ob tem ustvarjam še več poželenja. Kadar opazim in se zavem, da se je v meni pojavila želja po pogledu proti ženski in nje opazovanju/sledenju s pogledom – se ustavim in diham. Zavedam se, da v tem trenutku določam, ali bom dal večji pomen energiji kot želji/poželenju in se obrnil za žensko, ali pa bom stal zase kot življenje. Obvezujem se, da se ne bom več obrača za ženskami zaradi občutka poželenja/privlačnosti, namesto tega se bom samo-direktivno usmeril v dihu.

1.18.2013

Nič več pitne vode

Danes sem gledal dokumentarec o vodi, Blue Gold World Water Wars, kjer je nazorno prikazano, kako hitro onesnažujemo in uničujemo čisto pitno vodo, hkrati pa jo velike svetovne korporacije privatizirajo in prodajajo za velike dobičke. Voda je postala privatna lastnina in se obravnava kot vse druge dobrine za trgovanje, kot na primer nafta. Glede na to, da se razmere v sistemu eksponentno slabšajo in s tem tudi onesnaževanje, ker se ljudje ne zmenimo za zdrav razum in ne spremenimo svojih navad, ampak stremimo le k lastnim (ne)užitkom, bo v naslednjih desetletjih čista pitna voda postala luksuzna dobrina, ki si jo lahko privoščijo le redki. Zato so ZDA na primer že začele po svetu ustanavljati vojaška oporišča v bližini sladkovodnih virov. Države bogate s sladkovodnimi viri (kot je tudi Slovenija) bodo morda pomanjkanje čiste pitne vode občutile nekaj kasneje kot druge države, toda vsi smo del istega planeta in posledicam se na da izogniti. Kdaj bomo končno spoznali, da je življenje bolj pomembno od denarja in da se moramo sami spremeniti v naših vsakodnevnih opravilih, da bomo lahko dejansko spremenili sistem v takšnega, ki je najboljši za vse? Nam mora resnično zmanjkati vsega in razpasti cel svet, preden bomo stopili skupaj in se zavzeli za Enakovredni Denarni Sistem z lastnim zgledom in ravnanjem?


1.14.2013

Dan 53 - Pozornost in denar


Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob prizorih razhajanja počutiti žalostno, osamljeno, negativno in se ob tem spominjati in podoživljati trenutke, ki sem jih doživel v družbi z ljudmi/prijatelji in si ob tem ustvarjati hrepenenje/željo po tem, da bi še vedno/spet bilo tak. Ko opazim in se zavem, da se ob trenutku razhajanja počutim žalostno, osamljeno, negativno - se ustavim in diham. Zavedam se, da sodelujem v umski polarnosti, kjer si ob razhajanju in ob dojemanju samega sebe kot samega počutim žalostno, osamljeno, negativno in kjer se ob družbi in srečevanju z ljudmi/prijatelji počutim veselo, srečno, pozitivno, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ob trenutkih razhajanja in ko bom sam ne bom več spominjal in podoživljal pretekle trenutke, ampak se bom usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati pozornost/poglede od ljudi/žensk, kadar grem ven in se ob tem počutiti pozitivno, pomembno, več od drugih in s tem kompenzirati za občutek manjvrednosti od drugih. Kadar opazim in se zavem, da želim od ljudi/žensk izvabiti pogled, kadar grem ven - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem ustvarjam umsko polarnost, kjer se ob pridobitvi pozornosti/pogleda počutim pozitivno, več od drugih in kjer se ob dojemanju pomanjkanja pozornosti/pogledov drugih počutim negativno, manjvredno, osamljeno, nezaželeno. Obvezujem se, da bom odstranil vsak občutek manjvrednosti in ne bom več iskal potrditve v drugih, ampak si bom pozornost namenil sam. Prav tako se obvezujem, da ne bom več iskal pozornosti/pogledov drugih, kadar grem ven, ampak se bom usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se dolžnega in se obsojati za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutiti manjvredno, negativno, kadar nekdo drug plača namesto mene in/ali kadar ne želi in vztraja pri tem, da mi denarja/usluge ni potrebno vračati. Kadar opazim in se zavem, da se počutim dolžnega in da se obsojam ob tem, ko nekdo plača namesto mene - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v umski polarnosti, kjer se počutim negativno, dolžno, manjvredno, kadar nekdo plača namesto mene in kjer se počutim pozitivno, večvredno in pričakujem vračilo, kadar nekaj plačam drugemu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil dolžnega in se obsojal za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutil manjvredno, negativno, kadar bo nekdo drug nekaj plačal zame, namesto tega bom ponudil vračilo, če bo to zavrnjeno pa bom plačilo/uslugo sprejel in se usmeril v dihu tako, kot je najboljše za vse, brez občutkov dolžnosti, manjvrednosti, počaščenosti, ponižnosti.


1.09.2013

Dan 51 - Pozitivna in negativna stran občutkov



Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se dojemam in počutim ujetega, ker se ne morem družiti s prijatelji, da bi se ob njih sprostil in zabaval ter počutil pozitivno, sprejeto, varno in hkrati si odpustim, da se počutim/dojemam svobodnega, kadar se lahko družim s prijatelji in se ob tem počutim pozitivno. Kadar opazim in se zavem, da si želim družiti s prijatelji - se ustavim in diham. Zavedam se s tem izmikam svojim negativnim občutkom, strahu, samoti, žalosti, ki jih doživljam kadar sem sam ali z X/tujci. Obvezujem se, da se ne bom več izmikal negativnim občutkom kadar sem sam, ampak jih bom odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem, kakor tudi pozitivne občutke, ko sem s prijatelji, ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se lahko samo ob prijateljih sprostim in pozabim na skrbi ter se počutim varno, sprejeto in veselo. Kadar opazim in se zavem, da iščem prijatelje, da bi se ob njih sprostil in počutil dobro/pozitivno - se ustavim in diham. Spoznal sem, da si želim druženja s prijatelji zato, ker nočem odstraniti pozitivnih občutkov, pri tem pa ne razumem, da doživljam zaradi tega negativne občutke takrat, ko sem sam. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal ustvarjati dobre/pozitivne občutke s hrepenenjem po druženju s prijatelji in z definiranjem druženja s prijatelji kot nekaj zabavnega/pozitivnega in ob druženju z njimi, ker razumem, da si s tem ustvarjam tudi negativne občutke, kadar se ne družim z njimi, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vedno, ko si želim/hrepenim po tem, da bi se družil/pogovarjal s prijatelji/X, ob tem v bistvu nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov, ki jih ob tem doživljam, zato si tudi dopuščam, da se počutim negativno/žalostno/slabo/ujeto/jezno, kadar dojemam, da tega nimam, zato da bi se lahko kasneje spet počutil pozitivno/več kot/veselo. Obvezujem se, da si bom vedno odpustil in odpravil tako dobro/pozitivno stran občutkov, kot tudi slabo/negativno stran občutkov, ker se zavedam, da lahko edino tako ustavim polarnost uma, kjer skačem med pozitivnimi in negativnimi občutki.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se pozitivno/veselo, kadar najdem/dojamem/spoznam neko svojo točko in hkrati si odpustim, da se v nasprotnem primeru počutim negativno/jezno in se obsojam ter obupujem nad sabo, kadar dojemam, da nisem dovolj odkrit s sabo in da ne dojemam, ne spoznavam, ne najdem svojih točk/konstruktov in jih ne odpravljam učinkovito. Kadar opazim in se zavem, da se počutim veselo/pozitivno ob spoznavanju/razumevanju samega sebe ali ko se počutim negativno/slabo, kadar dojemam, da se ne spoznavam učinkovito in da ne dojemam/razumem sebe in svojih točk - se ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dovoljeval ustvarjati pozitivnih občutkov, ko bom spoznal in dojel neko točko o sebi, in da si ne bom več dovoljeval ustvarjati negativne/slabe občutke, ko bom dojemal, da se ne spoznavam učinkovito in da ne odpravljam svojih umskih konstruktov učinkovito, ker se zavedam, da s tem sodelujem v umski polarnosti pozitivnosti in negativnosti. Namesto tega se bom usmeril z dihanjem in si odpustil in odpravil obe energetski polarnosti uma.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel odpustiti/odpraviti vseh pozitivnih občutkov, ker me je strah, da se bom potem vedno počutil slabo/negativno. Kadar opazim in se zavem, da si nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov - se ustavim in diham. Zavedam se, da se z odpravo pozitivnih občutkov ne bom vedno počutil le še negativno, zato ker sem spoznal in razumem, da pozitivni občutki ne morejo obstajati brez negativnih in obratno, ker so drug od drugega nerazdružljivo odvisni, ker vedno nastanejo iz separacije in polarnosti uma, ker le tako lahko v sebi ustvarjam trenje in posledično energijo za obstoj uma/ega, namesto da bi se v vsakem trenutku usmerjal stabilno v dihu. Zato se obvezujem, da se bom vedno zavedal neizogibne povezanosti med pozitivnimi in negativnimi občutki in si vedno odpustil/odstranil obe plati, ker lahko le tako ustavim polarnost uma/ega in prehajanje med pozitivnimi/negativnimi občutki in se tako učinkovito, stabilno usmerjam tukaj v dihu v vsakem trenutku.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti/dojemati se veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, kadar dojemam, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog, ter da se počutim/dojemam slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno in osramočeno, kadar se dojemam in se mi zdi, da sem napisal prekratek blog. Ko se tega zavem - se ustavim, diham in zavedam, da sem s tem sodeloval v polarnosti pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil/dojemal veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, če bom dojemal, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog in da se ne bom več počutil/dojemal slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno osramočeno, če bom dojemal, da sem napisal prekratek blog. Namesto tega se bom usmeril v dihu in se ne obsojal/presojal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si nagrade v obliki dobrih občutkov, kadar dojemam, kot da sem nekaj dobro opravil in kadar sem ponosen nase in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem do nagrade upravičen in da mi pripada. Ko opazim in se zavem, da se želim nagraditi z dobrimi občutki, kadar dojemam, da sem nekaj dobro opravil  in/ali sem ponosen nase - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v krogu pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen in učinkovit. Obvezujem se, da si ne bom več želel nagrade v obliki pozitivnih občutkov, kadar bom dojemal, da sem nekaj dobro opravil in/ali bom ponosen nase, ampak bom dobre občutke/ponos odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.