Maj 2012 - Dan 14 - Vzrok in posledica

V realnosti obstaja zelo pomembno dejstvo, ki enakovredno velja za vsakega izmed nas in nihče mu ne more uiti, ne glede na to kaj si misli ali v kaj verjame: to dejstvo sta vzrok in posledica. Vsako naše dejanje ali ne-dejanje ima vzrok in posledico, ki se odraža fizično. Vsi smo sužnji vzroka in posledice. Kje in kako se posledice odražajo? Kako lahko posledice opazimo? Vse kar moramo storiti je, da pogledamo svet okrog sebe in samega sebe v njem. Vse kar opazujemo so manifestirane posledice. Kje pa so vzroki? Kako opazimo vzroke? Tako, da samo-iskreno pogledamo sebe. Sami smo vzrok za vse naše posledice, ki jih doživljamo. Vsak človek je enakovreden vzrok za vse posledice, ki jih skupaj doživljamo na Zemlji. Zakaj?
Nekdo je nekaj storil, recimo nekomu ukradel denar. Vzrok za to posledico torej ni samo ta človek, temveč tudi vsi mi ostali, ki tega nismo preprečili, ker dopuščamo sistem, kjer večina ljudi nima dovolj denarja za dostojno življenje, posledica česar so posamezniki, ki morajo krasti. To je posledica. Kje je vzrok? V nas ljudeh. Kaj dela policija? Ukvarja se s posledicami. Kaj dela zdravstvo? Ukvarja se s posledicami. Kaj delamo ljudje? Ustvarjamo posledice, za katere je vzrok kje? V nas ljudeh. Lahko preprečimo posledice? Nikoli. Zakaj ne? Ker ima vsako naše dejanje ali ne-dejanje fizično posledico. Torej, kako moramo živeti, da ne bomo trpeli bolečih posledic? Živeti moramo tako, da bodo vse posledice prijetne. Kdaj je sploh mogoče, da so vse posledice prijetne? Edino takrat, ko v samo-iskrenosti vedno praktično živimo po principih, ki so najboljši za vse življenje. To pa pomeni, da moramo vedno vse obravnavati enakovredno in z drugimi ravnati tako, kot bi želeli da drugi ravnajo z nami. Kadarkoli ustvarjamo neprijetne posledice, smo egoist, ker se ločimo od ostalih in se slepimo s prepričanjem, da se našim ustvarjenim neprijetnim posledicam lahko izognemo in da bodo te doletele le druge. Ljudje večinoma verjamejo, da se bodo vsem posledicam izognili s smrtjo. Pa se jim bodo res? Smo res lahko tako zelo prepričani v to? Poglejmo naslednje dejstvo: Naše oko zazna le 1% svetlobnega spektra, ki obstaja. Prav tako naša ušesa in ostali čuti zaznajo le neznatno majhen delež realnosti, kakor tudi inštrumenti, ki nam vedno podajo le omejeno sliko/podatke in ne dejanskega razumevanja realnosti. Smo torej lahko popolnoma prepričani, da bomo res ušli groznim posledicam, ki jih vsi skupaj še vedno ustvarjamo? Mnogi bodo še naprej radi verjeli v takšne izgovore, s katerimi se izmikajo samoodgovornosti. Jaz se bom raje posvetil samo-iskrenosti in samo-korekciji, da bom skupaj z ostalimi začel ustvarjati le takšne posledice, ki bodo vsem vedno zagotavljale dostojno in zabavno življenje v enosti in enakovrednosti. To počnemo in tega se učimo Destonijci. Kako je mogoče, da smo tako prepričani vase, kljub temu da nas toliko ljudi označuje 'negativno'? Smo res tako ne-umni, da razumemo nekaj, kar drugi še niso spoznali? Kaj pa sploh vemo o ne-umnosti? Kakšna je razlika med samo-iskrenostjo in umsko zablodo?

Odpustim si, da nisem sprejel in si dovolil spoznati, da sem sam vzrok vseh fizičnih, miselnih in čustvenih posledic, ki si jih ustvarjam in da sem enakovredno odgovoren za vse ostale posledice, ki jih lahko vidim v svetu. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi odgovornost za posledice prelagal na druge, namesto tega prevzamem popolno odgovornost zase in za svet in stremim k posledicam, ki bodo vsem zagotavljale dostojno in zabavno življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se bom posledicam izognil s smrtjo in ta izgovor uporabljati za to, da se mi ni potrebno soočiti s samim sabo in prevzeti odgovornost zase in za svet. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi iskal in uporabljal izgovore in se z njim sabotiral in s tem prelagal prevzemanje samoodgovornosti, saj razumem, da s tem prelagam le neprijetne posledice, ki bodo s časom vedno slabše in bolj grozne, dokler ne bom samo-iskreno spoznal, da jih lahko le sam ustavim s prevzemanjem odgovornosti  zase in za svet.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se bom lahko vedno izognil neprijetnim posledicam, predvsem tistim, ki jih povzročajo drugi, namesto da bi spoznal in razumel, da s tem bežim pred prevzemanjem odgovornosti zase in za svet, s čimer bom ustvaril še več takšnih situacij, pred katerimi bom bežal, vse dokler ne bom prevzel odgovornosti zanje in jih odpravil in v enosti in enakovrednosti z vsemi vedno dovoljeval le takšne vzroke in posledice, ki bodo zagotavljale vsem dostojno in zabavno življenje, po principu kar je najboljše za vse.

Maj 2012 - Dan 13 - Sindrom gnilega otroka / staršev

Grehi staršev se prenašajo na otroke in danes živimo in učimo otroke postati ubogljiv potrošnik skozi sistem kazni in nagrade, kjer si dopustimo otroke manipulirati s sladkarijami, igračami in materialnimi dobrinami, posledica česar so otroci in ljudje, ki nimajo nobenega konkretnega življenjskega principa, preko katerega bi spoštovali vse življenje enakovredno. Dejansko jih s tekmovalnostjo in nagradami naučimo lagati in se pretvarjati biti priden in manipulirati svojo okolico, zato da dobijo sladkarijo ali kakšno drugo materialno dobrino. S svojimi nekontroliranimi reakcijami jim vzbujamo strah in jih učimo držati se svojega nagona po preživetju, vzbujamo jim strah pred drugimi ljudmi, učimo jih tekmovalnosti in kako ta navidezno ustvarja napredek, govorimo jim stvari, ki jih kot odrasli skoraj nikoli sami ne počnemo in od njih zahtevamo verovanje v posmrtno odrešitev, ker smo sami tako gnili, da si ne upamo prevzeti odgovornost za to, kako živimo tukaj in sedaj, v vsej svoji neiskrenosti do samega sebe. Tako ustvarjamo gnile otroke po lastni podobi, ki jim je mar le za materialne dobrine in lastno preživetje na račun drugih. Danes lahko ima otroke vsak, pa naj bo še tako mentalno neuravnotežen in samo-zlorabljajoč. To je nedopustno do otrok in nedopustno do življenja na sploh.


Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da imam pravico imeti otroke samo zato, ker imam spolne organe in željo po ustvarjanju svoje 'lastnine'.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si otroke in jih obravnavati kot svojo lastnino, zato da bi na njih lahko prenašal svoje želje in ideje in skozi njih 'popravljal' svoje napake, namesto da bi popravil samega sebe in spoštoval vsakega otroka kot enakovredno živo bitje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si otroke, zato ker me je strah smrti in bi rad nadaljeval svoje življenje skozi njih, da bi me ohranjali in častili, namesto da bi ustavil strah pred smrtjo in spoznal ter razumel, da si želim čaščenja in spoštovanja zato, ker se sam nisem nikoli spoštoval.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti otroke zato, ker me je strah starosti in bi si rad zagotovil nekoga, ki bo zame skrbel in me negoval, namesto da bi ustavil ta strah in poskrbel za družbo, kjer nikogar ne bo strah starosti in kjer ne bo nikomur potrebno imeti otrok iz strahu pred starostjo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so otroci takšni kot so po svoji naravi, namesto da bi spoznal in razumel, da so otroci takšni zaradi svojih staršev in da otroci meni kot staršu kažejo moje zrcalo in da sem jaz tisti, s katerim je nekaj hudo narobe, kadar se moji otroci obnašajo zlorabljajoče.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da mi ni potrebno ničesar vedeti o vzgoji otrok in da imam pravico imeti otroke kadarkoli, ne glede na to kakšno zlorabo bom s tem ustvaril.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sodelovati sistemu kazen / nagrada in manipulirati svoje starše, zato da bi dobil kar sem želel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da razvajam otroke s sladkarijami, zato da bi me ubogali in pustili pri miru, namesto da prevzel odgovornost zase in svoje posledice in se naučil z zgledom učiti otroke principov, ki so najboljši za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil kriviti otroke za svoje občutke in slabo voljo, namesto da bi spoznal in razumel, da sem za svoje misli/občutke in posledice odgovoren sam in moram zato prevzeti odgovornost zase, ker bom v nasprotnem primeru zlorabljal otroke in samega sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sovražiti svoje starše, namesto da bi spoznal in razumel, da sem za svoje občutke odgovoren sam.

Maj 2012 - Dan 12 - Lenoba & Starostne razlike

Danes zjutraj sem opazil vzorec, v katerem se prepuščam jutranji lenobi:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se zjutraj, ko se zbudim, prepustim vzorcu občutkov zaspanosti in lenobe, namesto da bi to z dihanjem ustavil in vstal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram spati več kot 6 ur zato, da sem naspan in spočit, čeprav vem, da je 6 ur počitka za moje telo popolnoma dovolj in da so vse ostalo moja umska prepričanja in verovanja, s katerimi sabotiram samega sebe.

Veliko umskih zablod imamo ljudje v povezavi s starostjo, s čimer si ustvarjamo občutke manjvrednosti in večvrednosti:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so starejši ljudje od mene 'več kot' jaz in da jih moram bolj spoštovati in se jih bati, namesto da bi spoznal in razumel, da smo vsi enakovredni, ne glede na starost ali izkušnje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da imajo starejši ljudje vedno več izkušenj, da imajo vedno prav in da so 'bolj pametni' od mlajših.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram starejše ljudi ubogati samo zato, ker so starejši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti 'manj kot'/neenakovredno v družbi starejših ljudi ter 'več kot'/superiorno v družbi mlajših ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so mlajši ljudje 'bolj neumni' in imajo privzeto manj izkušenj in da me morajo zato ubogati in spoštovati bolj kot druge.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obravnavati in soditi vrednost ljudi različno, glede na njihovo starost/sposobnost, namesto da bi spoznal in razumel enakovrednosti življenja in obravnaval ter pomagal vsakemu enakovredno, tako kot bi želel da drugi pomagajo in obravnavajo mene.

April 2012 - Dan 11 - Odpor

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvariti občutke odpora do pisanja in jih opravičevati z izgovori.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me občutek odpora vodi in odvrne od samo-direkcije, namesto da bi ga odpravil z zavednim dihanjem in samo-korekcijo. Kadar opazim in se zavem, da imam občutke odpora - se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi me ta občutek odpora vodil in me odvrnil od lastne samo-direkcije. Namesto tega ga ustavim z zavednim dihanjem in se fizično vodim ter opravim in dokončam, kar sem si zadal v samo-direkciji.

April 2012 - Dan 10 - Ne glej! & Zaspanost ob branju

Opazil sem, da me postane strah in sram, ko nekdo začne opazovati kaj pišem ali če se s kom pogovarjam preko spleta.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu in strahu, kadar me nekdo opazuje kako pišem ali se pogovarjam z nekom preko spleta.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da se mi bo nekdo smejal in me označil za smešnega, neumnega in manjvrednega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe kot smešnega, neumnega in manjvrednega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se moram drugim dokazati kot pameten in spoštovanja vreden, namesto da bi spoznal in razumel, da moram spoštovati samega sebe enako kot druge in da je primerjanje 'pametnosti' egoistična energetska igra polarnosti med 'večvrednostjo' in 'manjvrednostjo'.
Kadar opazim, da se obsojam ali da me je strah in sram, ko me nekdo gleda kako pišem ali se z nekom pogovarjam - se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi se primerjal in dokazoval, namesto tega se ustavim in diham in vzpostavim samo-direkcijo.

Večkrat se mi dogaja, da med branjem postanem zelo zaspan, zato sem danes začel izvajati korekcijo, kjer kadar opazim ta vzorec, rečem 'stop, ne bom zaspan med branjem!'. Ta popravek je zelo učinkovit, ker vem, da moja zaspanost prihaja iz umskih vzorcev, s katerimi sabotiram samega sebe, da ne bi bil učinkovit in da mi ne bi bilo treba biti samo-odgovoren in samo-direktiven. S tem pa ta vzorec prekinem in vzpostavim samo-direkcijo.

April 2012 - Dan 9 - Sramoten seks!

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu ob tem, ko se z nekom pogovarjam o seksu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati seks kot nekaj sramotnega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati s smehom ob občutkih sramu, ko se pogovarjam o seksu, namesto da bi ustavil definicije in samo-obsojanje in dojel, da seks ni sramoten in smešen in se o njem pogovarjal enako kot o katerikoli drugi stvari.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati nage ljudi kot smešne in čudne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu, kadar nekoga vidim nagega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu, če nekdo vidi/gleda moje mednožje.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se primerjam z drugimi moškimi, med tem ko se pogovarjam o seksu in se počutiti manjvrednega, kara se mi zdi, da je nekdo 'boljši'.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti več vrednega, kadar označim nekoga kot 'slabšega' v seksu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati ljudi, ki seksajo več, z večimi, večjimi, dlje in doživijo ali pripravijo partnerja do več orgazmov kot boljše za seks in večvredne in tiste ki seksajo manj, z manj partnerji, imajo manjše, manj časa in doživijo ali pripravijo partnerja do manj orgazmov kot manjvredne in slabše.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati analen seks kot sramoten, manjvreden in zlorabljajoč in ljudi, ki to počnejo kot perverzne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe kot perverznega in manjvrednega ob misli na to, da bi seksal analno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je sramotno, če mi penis pred in med seksom ves čas ne stoji.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke manjvrednosti, kadar partner ne doživi orgazma.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je orgazem bistvo seksa, namesto da bi ustavil odvisnost od teh energetskih občutkov in užival v fizičnem dotiku.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu in se obsojati kot manjvrednega, kadar doživim orgazem prej kot moj partner.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati samozadovoljevanje kot sramotno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu in manjvrednosti, kadar me nekdo vidi/gleda kako se samozadovoljujem.

April 2012 - Dan 8 - Samo-usmeritev, ljubosumje, prenašanje krivde na druge

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čakati, da me drugi usmerijo, namesto da bi vedno bil samo-direktiven in delal po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse. Kadar opazim in se zavem, da čakam druge, da me usmerijo, preneham čakati in se zavem, da je lahko učinkovito usmerjam le sam. Zato se samo-iskreno usmerim po zdravem razumu, tako kot je najboljše za vse in se preneham čakati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati ljubosumen na druge, kadar vidim kaj počnejo ali kadar si mislim kaj počnejo. Kadar opazim in se zavem, da sem ljubosumen in da mislim na to kaj drugi počnejo - se ustavim in diham. Ne dovolim si, da bi se primerjal z drugimi in si ustvarjal občutke ljubosumja. Namesto tega se zavem moje enakovrednosti in samodirekcije, zato prevzamem samo-odgovornost za svoje dobro počutje in zabavo in se usmerim v praktične aktivnosti, ki jih lahko počnem in s tem prekinem vzorec primerjanja in ljubosumja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati ljudi in postati jezen, zato ker se mi zdijo neodgovorni in brez samo-direkcije. Kadar opazim in se zavem, da obsojam ljudi in postajam jezen, zato ker opazim njihovo neodgovornost in pomanjkanje samo-direkcije - se ustavim in diham. Zavem se, da moram najprej pogledati nase, kje se obsojam sam in kje sem še sam neodgovoren in brez samo-direkcije. Ne dovolim in ne dopustim si obsojati drugih ali sebe in se jeziti nanje/nase, temveč enostavno prevzamem samo-odgovornost za svoje misli in občutke ter jih ustavim. Po zdravem razumu se samo-direktivno usmerim in v samo-iskrenosti naredim popravek ter z zgledom in odkritim pogovorom pomagam tudi drugim, da vzpostavijo zdrav razum in samo-direkcijo.