Dan 54

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti druge prepričevati k apliciranju in delanju procesa in se s tem izmikati temu, da se posvetim samemu sebi in se apliciram sam. Kadar opazim in se zavem, da hočem/si želim druge prepričevati k apliciranju in delanju procesa - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem iščem uteho v drugih, da bi se za njimi skrival in se z njimi družil in imel občutek, da skupaj delamo proces in da tako tudi sam napredujem. Obvezujem se, da se bom vedno obrnil k sebi in k lastni aplikaciji in si ne dopuščal skrivati se za drugimi. Obvezujem se, da bom željo/hotenje po tem, da bi drugi delali proces obrnil vase in se apliciral sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da želim konec druženja/pogovora z ljudmi, prijatelji, znanci zaključiti tako, da se ne bom nikomur zameril in da bom pustil prijazen/dober vtis. Kadar opazim in se zavem, da se nekomu nočem zameriti in da želim pustiti dober vtis – se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem dajem strahovom in želji po sprejemanju večji pomen od življenja in tega, kar je najboljše za vse. Obvezujem se, da ne bom več deloval iz strahov pred ne-sprejemanjem in želja po sprejemanju, namesto tega bom pogovore/druženje zaključil, ko bodo ti energetski in ne bodo imeli posebnega zdravorazumskega smisla in odstranil svoje reakcije in želje po ohranjanju le-teh.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil definirati, dojemati suhe ženske v hlačnih nogavicah kot seksi, privlačne in si ob tem ustvarjati občutek poželenja, ter se predajati želji po tem, da jih opazujem in si ob tem ustvarjam še več poželenja. Kadar opazim in se zavem, da se je v meni pojavila želja po pogledu proti ženski in nje opazovanju/sledenju s pogledom – se ustavim in diham. Zavedam se, da v tem trenutku določam, ali bom dal večji pomen energiji kot želji/poželenju in se obrnil za žensko, ali pa bom stal zase kot življenje. Obvezujem se, da se ne bom več obrača za ženskami zaradi občutka poželenja/privlačnosti, namesto tega se bom samo-direktivno usmeril v dihu.

Nič več pitne vode

Danes sem gledal dokumentarec o vodi, Blue Gold World Water Wars, kjer je nazorno prikazano, kako hitro onesnažujemo in uničujemo čisto pitno vodo, hkrati pa jo velike svetovne korporacije privatizirajo in prodajajo za velike dobičke. Voda je postala privatna lastnina in se obravnava kot vse druge dobrine za trgovanje, kot na primer nafta. Glede na to, da se razmere v sistemu eksponentno slabšajo in s tem tudi onesnaževanje, ker se ljudje ne zmenimo za zdrav razum in ne spremenimo svojih navad, ampak stremimo le k lastnim (ne)užitkom, bo v naslednjih desetletjih čista pitna voda postala luksuzna dobrina, ki si jo lahko privoščijo le redki. Zato so ZDA na primer že začele po svetu ustanavljati vojaška oporišča v bližini sladkovodnih virov. Države bogate s sladkovodnimi viri (kot je tudi Slovenija) bodo morda pomanjkanje čiste pitne vode občutile nekaj kasneje kot druge države, toda vsi smo del istega planeta in posledicam se na da izogniti. Kdaj bomo končno spoznali, da je življenje bolj pomembno od denarja in da se moramo sami spremeniti v naših vsakodnevnih opravilih, da bomo lahko dejansko spremenili sistem v takšnega, ki je najboljši za vse? Nam mora resnično zmanjkati vsega in razpasti cel svet, preden bomo stopili skupaj in se zavzeli za Enakovredni Denarni Sistem z lastnim zgledom in ravnanjem?

Dan 53 - Pozornost in denar

Dan 52 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob prizorih razhajanja počutiti žalostno, osamljeno, negativno in se ob tem spominjati in podoživljati trenutke, ki sem jih doživel v družbi z ljudmi/prijatelji in si ob tem ustvarjati hrepenenje/željo po tem, da bi še vedno/spet bilo tak. Ko opazim in se zavem, da se ob trenutku razhajanja počutim žalostno, osamljeno, negativno - se ustavim in diham. Zavedam se, da sodelujem v umski polarnosti, kjer si ob razhajanju in ob dojemanju samega sebe kot samega počutim žalostno, osamljeno, negativno in kjer se ob družbi in srečevanju z ljudmi/prijatelji počutim veselo, srečno, pozitivno, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ob trenutkih razhajanja in ko bom sam ne bom več spominjal in podoživljal pretekle trenutke, ampak se bom usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati pozornost/poglede od ljudi/žensk, kadar grem ven in se ob tem počutiti pozitivno, pomembno, več od drugih in s tem kompenzirati za občutek manjvrednosti od drugih. Kadar opazim in se zavem, da želim od ljudi/žensk izvabiti pogled, kadar grem ven - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem ustvarjam umsko polarnost, kjer se ob pridobitvi pozornosti/pogleda počutim pozitivno, več od drugih in kjer se ob dojemanju pomanjkanja pozornosti/pogledov drugih počutim negativno, manjvredno, osamljeno, nezaželeno. Obvezujem se, da bom odstranil vsak občutek manjvrednosti in ne bom več iskal potrditve v drugih, ampak si bom pozornost namenil sam. Prav tako se obvezujem, da ne bom več iskal pozornosti/pogledov drugih, kadar grem ven, ampak se bom usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se dolžnega in se obsojati za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutiti manjvredno, negativno, kadar nekdo drug plača namesto mene in/ali kadar ne želi in vztraja pri tem, da mi denarja/usluge ni potrebno vračati. Kadar opazim in se zavem, da se počutim dolžnega in da se obsojam ob tem, ko nekdo plača namesto mene - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v umski polarnosti, kjer se počutim negativno, dolžno, manjvredno, kadar nekdo plača namesto mene in kjer se počutim pozitivno, večvredno in pričakujem vračilo, kadar nekaj plačam drugemu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil dolžnega in se obsojal za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutil manjvredno, negativno, kadar bo nekdo drug nekaj plačal zame, namesto tega bom ponudil vračilo, če bo to zavrnjeno pa bom plačilo/uslugo sprejel in se usmeril v dihu tako, kot je najboljše za vse, brez občutkov dolžnosti, manjvrednosti, počaščenosti, ponižnosti.

Dan 51 - Pozitivna in negativna stran občutkov

Dan 50 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se dojemam in počutim ujetega, ker se ne morem družiti s prijatelji, da bi se ob njih sprostil in zabaval ter počutil pozitivno, sprejeto, varno in hkrati si odpustim, da se počutim/dojemam svobodnega, kadar se lahko družim s prijatelji in se ob tem počutim pozitivno. Kadar opazim in se zavem, da si želim družiti s prijatelji - se ustavim in diham. Zavedam se s tem izmikam svojim negativnim občutkom, strahu, samoti, žalosti, ki jih doživljam kadar sem sam ali z X/tujci. Obvezujem se, da se ne bom več izmikal negativnim občutkom kadar sem sam, ampak jih bom odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem, kakor tudi pozitivne občutke, ko sem s prijatelji, ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se lahko samo ob prijateljih sprostim in pozabim na skrbi ter se počutim varno, sprejeto in veselo. Kadar opazim in se zavem, da iščem prijatelje, da bi se ob njih sprostil in počutil dobro/pozitivno - se ustavim in diham. Spoznal sem, da si želim druženja s prijatelji zato, ker nočem odstraniti pozitivnih občutkov, pri tem pa ne razumem, da doživljam zaradi tega negativne občutke takrat, ko sem sam. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal ustvarjati dobre/pozitivne občutke s hrepenenjem po druženju s prijatelji in z definiranjem druženja s prijatelji kot nekaj zabavnega/pozitivnega in ob druženju z njimi, ker razumem, da si s tem ustvarjam tudi negativne občutke, kadar se ne družim z njimi, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vedno, ko si želim/hrepenim po tem, da bi se družil/pogovarjal s prijatelji/X, ob tem v bistvu nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov, ki jih ob tem doživljam, zato si tudi dopuščam, da se počutim negativno/žalostno/slabo/ujeto/jezno, kadar dojemam, da tega nimam, zato da bi se lahko kasneje spet počutil pozitivno/več kot/veselo. Obvezujem se, da si bom vedno odpustil in odpravil tako dobro/pozitivno stran občutkov, kot tudi slabo/negativno stran občutkov, ker se zavedam, da lahko edino tako ustavim polarnost uma, kjer skačem med pozitivnimi in negativnimi občutki.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se pozitivno/veselo, kadar najdem/dojamem/spoznam neko svojo točko in hkrati si odpustim, da se v nasprotnem primeru počutim negativno/jezno in se obsojam ter obupujem nad sabo, kadar dojemam, da nisem dovolj odkrit s sabo in da ne dojemam, ne spoznavam, ne najdem svojih točk/konstruktov in jih ne odpravljam učinkovito. Kadar opazim in se zavem, da se počutim veselo/pozitivno ob spoznavanju/razumevanju samega sebe ali ko se počutim negativno/slabo, kadar dojemam, da se ne spoznavam učinkovito in da ne dojemam/razumem sebe in svojih točk - se ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dovoljeval ustvarjati pozitivnih občutkov, ko bom spoznal in dojel neko točko o sebi, in da si ne bom več dovoljeval ustvarjati negativne/slabe občutke, ko bom dojemal, da se ne spoznavam učinkovito in da ne odpravljam svojih umskih konstruktov učinkovito, ker se zavedam, da s tem sodelujem v umski polarnosti pozitivnosti in negativnosti. Namesto tega se bom usmeril z dihanjem in si odpustil in odpravil obe energetski polarnosti uma.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel odpustiti/odpraviti vseh pozitivnih občutkov, ker me je strah, da se bom potem vedno počutil slabo/negativno. Kadar opazim in se zavem, da si nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov - se ustavim in diham. Zavedam se, da se z odpravo pozitivnih občutkov ne bom vedno počutil le še negativno, zato ker sem spoznal in razumem, da pozitivni občutki ne morejo obstajati brez negativnih in obratno, ker so drug od drugega nerazdružljivo odvisni, ker vedno nastanejo iz separacije in polarnosti uma, ker le tako lahko v sebi ustvarjam trenje in posledično energijo za obstoj uma/ega, namesto da bi se v vsakem trenutku usmerjal stabilno v dihu. Zato se obvezujem, da se bom vedno zavedal neizogibne povezanosti med pozitivnimi in negativnimi občutki in si vedno odpustil/odstranil obe plati, ker lahko le tako ustavim polarnost uma/ega in prehajanje med pozitivnimi/negativnimi občutki in se tako učinkovito, stabilno usmerjam tukaj v dihu v vsakem trenutku.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti/dojemati se veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, kadar dojemam, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog, ter da se počutim/dojemam slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno in osramočeno, kadar se dojemam in se mi zdi, da sem napisal prekratek blog. Ko se tega zavem - se ustavim, diham in zavedam, da sem s tem sodeloval v polarnosti pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil/dojemal veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, če bom dojemal, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog in da se ne bom več počutil/dojemal slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno osramočeno, če bom dojemal, da sem napisal prekratek blog. Namesto tega se bom usmeril v dihu in se ne obsojal/presojal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si nagrade v obliki dobrih občutkov, kadar dojemam, kot da sem nekaj dobro opravil in kadar sem ponosen nase in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem do nagrade upravičen in da mi pripada. Ko opazim in se zavem, da se želim nagraditi z dobrimi občutki, kadar dojemam, da sem nekaj dobro opravil  in/ali sem ponosen nase - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v krogu pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen in učinkovit. Obvezujem se, da si ne bom več želel nagrade v obliki pozitivnih občutkov, kadar bom dojemal, da sem nekaj dobro opravil in/ali bom ponosen nase, ampak bom dobre občutke/ponos odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Dan 47 - Policaji

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah policajev in tega, da bom z njimi prišel v konflikt. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil policaje označevati/definirati kot nevarne, nasilne, vplivne in se ob tem počutiti manjvredno v njihovi bližini. Spoznal sem, da je to policaji le ljudje, tako kot vsi ostalih. Obvezujem se, da bom vsak označevanje/sojenje policajev in strah pred njimi takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je ob prisotnosti policajev strah, da me bodo zaprli, napisali kazen ali česa obtožili. Spoznal sem, da si ob takšnih mislih ustvarjam strah zgolj zaradi strahu samega, s čimer zgolj ustvarjam trenje in energijo za preživetje svojega uma/ega, namesto da bi se usmerjal v dihu. Obvezujem se, da bom vsak strah ob policajih pred tem, da me bodo zaprli, napisali kazen ali česa obtožiti takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil policaje označevati kot sovražnike in se ob njih počutiti negativno. Spoznal sem, da s temi mnenji/sodbami/verovanje zgolj ustvarjam trenje za preživetje uma. Obvezujem se, da bom vsako označevanje/obsojanje policajev takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so policaji že v osnovi nasilni, agresivni in da ne marajo, da jih kdo moti, ogovarja. Spoznal sem, da si s temi idejami le ustvarjam strah pred konfliktom. Obvezujem se, da bom vsak strah pred konfliktom s policaji in vsako idejo o tem, da so policaji že v osnovi nasilni, agresivni in da ne marajo, da jih kdo moti, ogovarja, takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel spoznati, da policaji niso nič posebnega in da so enaki kot vsi ostali ljudje. Spoznal sem, da sem policaje začel definirati kot negativne skozi prevzemanje mnenj drugih. Obvezujem se, da bom vsako prevzemanje mnenj drugih o policajih in vsako negativno definicijo le-teh takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil preiti v obrambni karakter, kadar sem v bližini policajev, kjer poskušam svojo občutke manjvrednost ob njih kompenzirati z občutkom večvrednosti, tako da se navzven kažem kot zajeban, 'tough', flegma. Kadar opazim in se zavem, da se ob bližini policajev počutim manjvredno - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak občutek manjvrednosti ob policajih odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Dan 46 - Naključne misli

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne znam/ne zmorem biti dovolj samo-iskren, da bi si učinkovito pojasnil in odpravil svoje miselne vzorce in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil vdati se v to prepričanje. Spoznal sem, da se s tem izmikam soočenju s sabo z ubiranjem lažje poti, s čimer se vdajam in podrejam umu, namesto da bi se usmeril v dihu. Obvezujem se, da bom vsako idejo o tem, da nisem/ne morem/ne znam biti dovolj samo-iskren in učinkovit v samo-korekciji takoj odstranil in se usmeril v dihu k pisanju.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil med opravljanjem nekega opravila razmišljati o drugih stvareh, ki s trenutni niso povezane, in se s tem motiti ter sabotirati, ker posledično postanem živčen/zaskrbljen, ker v mislih skačem med različnimi temam in razmišljam, kaj vse moram narediti in kako bom to naredil, posledično pa nisem učinkovit pri delu trenutnega opravila. Kadar opazim in se zavem, da v mislih skačem k drugim opravilom/temam od trenutnega, ki ga opravljam - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsako miselno tavanje drugam in stran od trenutnega opravila, ki ga opravljam takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu tukaj v fizičnem opravljati opravilo, ki ga opravljam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvrednega, kadar mi ženska, ki jo definiram kot privlačno, nameni pozornost/pogled. Spoznal sem, da svojo vrednost sodim po tem, koliko pozornosti dobim od žensk, za katere menim, da so privlačne. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil svojo vrednost v družbi soditi po tem, koliko pozornosti dobim od 'privlačnih' žensk in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem grd/neprivlačen/nezanimiv/manjvreden, kadar ne dobim pozornosti od 'privlačnih' žensk in se ob tem počutiti manjvredno, ter da sem lep/privlačen/zanimiv/večvreden, kadar dobim pozornost od 'privlačnih' žensk in se ob tem počutiti večvredno. Zavedam se, da s tem sodim samega sebe in pogojujem svojo vrednost s tem, koliko pozornosti dobim, s čimer ustvarjam trenje za preživetje svojega uma. Obvezujem se, da svoje vrednosti ne bom več pogojeval s tem, koliko pozornosti dobim od 'privlačnih' žensk in da bom vsak občutek večvrednost/manjvrednosti ob tem takoj odstranil s samo-odpuščanjem in usmerjanjem v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se bojim, da bom podal napačen/nesmiseln odgovor, kadar profesor nekaj vpraša in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil soditi samega sebe kot neumnega/manjvrednega, če podam napačen/neprimeren odgovor in se ob tem počutiti manjvredno in odpustim si, da se počutim večvredno in pozitivno, kadar podam pravilen/primeren odgovor. Zavedam se, da s tem ustvarjam polarnost in trenje ter energijo za preživetje svojega uma. Obvezujem se, da bom vsako sojenje in vse občutke manjvrednosti/večvrednosti ob podajanju odgovorov na vprašanja profesorja takoj odstranil s samo-odpuščanjem in usmerjanjem v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se takoj postaviti v manjvreden položaj, kadar pridem v družbo in verjeti, da se moram dokazati. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se takoj začeti primerjati in presojati sebe in druge, kadar pridem v družbo, ter se na podlagi primerjav v smislu, ali sem sam sposoben enako nastopati kot drugi, soditi kot manjvrednega in se počutiti manjvredno, kadar dojemam, da nisem sposoben enakega nastopa ter počutiti se večvredno, kadar dojemam, da sem sposoben enakega/boljšega nastopanja. Zavedam se, da s tem sojenjem/presojanjem in primerjanjem ustvarjam umsko dimenzijo polarnost, s katero zgolj ustvarjam energijo za preživetje svojega uma/ega. Obvezujem se, da bom vsako primerjanje/sojenje in postavljanje sebe v manjvreden/večvreden položaj, kadar pridem v družbo, takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvredno, kadar sem od nekoga starejši in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil do mlajših obnašati se pokroviteljsko in verjeti, da sem od njih pametnejši ter se ob tem počutiti večvredno in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem neumnejši od meni starejših in se ob tem počutiti manjvredno. Zavedam se, da s tem sodelujem v obliki umske polarnosti v mislih, s katero zgolj ustvarjam trenje in energijo za preživetje svojega uma/ega. Obvezujem se, da bom vsak občutek večvrednosti ov mlajših, občutek manjvrednosti ob starejših in vsako prepričanje, da sem pametnejši od mlajših in neumnejši od starejših takoj odstranil s samo-odpuščanjem in  se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je glasno govorjenje/dretje in spuščanje neobičajnih/živalskih glasov neumno in sramotno ter se ob tem počutiti manjvredno in obsojati tiste, ki to počnejo kot neumne in se ob tem počutiti večvredno. Spoznal sem, da s to zavestno polarnostjo in separacijo zgolj ustvarjam energijo za preživetje svojega uma/ega. Obvezujem se, da bom vsako reakcijo/reakcijo na glasno, nenavadno govorjenje in/ali spuščanje neobičajnih/živalskih glasov takoj odstranil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo.

Dan 45 - Denar, lastnina

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, ko nekdo nekaj plača zame in/ali mi da denar ali nekaj podari in hkrati si odpustim, da se počutim večvredno, ko nekomu nekaj plačam/dam denar/nekaj podarim. Zavedam se, da s tem ustvarjam separacijo in neenakovrednost življenja skozi polarnost občutkov, s katerimi ustvarjam trenje in energijo za preživetje svojega uma/ega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da mora biti človek, ki nekaj prejme v dar, ponižno hvaležen in podrejen darovalcu in da sem označeval darovalca kot pozitivno/večvredno osebo od drugih. Zavedam se, da s tem ustvarjam separacijo in zlorabo skozi definicije večvrednosti/manjvrednosti, zato da bi se kot darovalec počutil več od drugih in se imel za dobrega človeka. Obvezujem se, da se bom ob vsakem občutku manjvrednosti/večvrednosti ob prejetju nečesa v dar ali dajanju/podarjanju nečesa takoj ustavil in se osredotočil na dih, ter skozi samo-odpuščanje odpravil vse definicije/občutke manjvrednosti/večvrednosti ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se dolžnega človeku, ki mi je nekaj dal/podaril in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil pričakovati vračilo/uslugo od človeka, ki mu nekaj dam/podarim. Zavedam se, da s tem ustvarjam zlorabo, ker to počnem samo zaradi lastne koristi in ne zato, ker bi to bilo najboljše za vse. Obvezujem se, da se bom vedno, ko mi bo kdo nekaj dal/podaril ali ko bom želel sam nekomu nekaj podariti/dati, pogledal svoje reakcije in izhodišče ter se prepričal, da tega ne počnem le za lastno korist in da ob tem nimam občutkov manjvrednosti/večvrednosti ter vse reakcije odstranil s samoodpuščanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so stvari, ki jih kupim z denarjem, za katerega dojemam kot da je moj, samo moje/v moji lasti in da jih imam pravico samo jaz uporabljati oz. določiti, kdo in kako jih lahko uporablja. Zavedam se, da se skozi to verovanje skušam počutiti več kot ostali skozi prilaščanje stvari in primerjanjem le-teh, tako da vse kar si 'lastim' jaz in je 'moje' primerjam s tistim, kar si 'lastijo' drugi in je 'njihovo', s čimer ustvarjam separacijo in zlorabo življenja, ker drugim onemogočam enakovredne dostop do vsega kar je tu dano vsem enakovredno, ker je vse prišlo iz zemlje, tako kot mi sami. Zavedam se, da je prilaščanje stvari in primerjanje/tekmovanje z njimi in količino le-teh pripeljalo do popolne separacije in zlorabe življenja, zaradi posledičnega onemogočanja enakovrednega dostopa do vseh dobrin vsem. Obvezujem se, da si stvari ne bom prilaščal in veroval v to, da so samo moje, ker sem jih sam kupil. Obvezujem se, da bom vsako idejo/verovanje o privatni lastnini, ki je samo moja in za katero imam samo jaz pravico odločati ter strah pred izgubo stvari, ki sem jih kupil in so 'moje' takoj odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu.