Dan 110 - Kako prispevam k rešitvam?

Vsi bi radi živeli v sistemu, ki je najboljši za vse, kjer je za vse poskrbljeno, kjer nikoli ne bo nikogar strah za preživetje. Toda kaj smo pripravljeni storiti za to, da se takšen sistem dejansko vzpostavi?

Ko se pogovarjam z ljudmi o spremembah, ki jih moramo vpeljati za dobro vseh, opažam, da skoraj nihče ne razmišlja o tem, kako bi lahko sam prispeval k temu. To zelo očitno kaže na to, kako imamo ljudje oprane možgane, saj veliko ljudi verjame, da so popolnoma nemočni, da nimajo vpliva in da je poskušati karkoli spremeniti obsojeno na propad. Veliko ljudi sploh ne razmišlja o rešitvah ampak zgolj izpostavlja probleme, ki jih vidijo v ponujanih rešitvah. Sam sem spoznal, kako vsako moje dejanje in vsaka moja pasivnost vplivata na mojo okolico. Že samo govorjenje in besede imajo izjemen vpliv. Recimo na faksu v predavalnici profesorji večkrat zastavijo kakšno vprašanje, kateremu po navadi sledi tišina. Opazil sem, da kadar sem sam tiho, so večinoma tudi drugi sošolci tiho. Kadar pa kaj povem, tudi drugi veliko hitreje prispevajo k pogovoru. Prepričan sem, da vsi poznamo takšne situacije, kjer nam je nerodno, nas je strah ali pa sen nam 'ne da' in zato ostanemo pasivni in smo tiho, ker se ne želimo izpostavljati, zato ker v tem ne vidimo nobene neposredne osebne koristi. V množici podobnih situacij ljudje ostajamo pasivni, enostavno sprejemamo, kar se dogaja okrog nas in se usmerimo v akcijo le takrat, ko v njej vidimo lastni interes. In točno takšno obnašanje nas je pripeljalo do sistema in do situacije, ki jo imamo danes.

Da bomo lahko ustvarili sistem, kjer vsi živimo dostojno in brez strahu, moramo vsi stopiti izven okvirjev lastnega interesa in se začeti usmerjati po principu skupnega interesa vsega življenja in aktivno, neprestano praktično sodelovati z drugimi ljudmi na projektih, katerih glavni in edini cilj je vpeljevanje praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse življenje. Vsak izmed nas mora usmeriti svoj napor in svoj denar v dobro vseh znotraj skupine, katere edini cilj je zagotoviti dostojno življenje vsem.

Vsak izmed nas se mora samo-iskreno vprašati, kako se bo spremenil, kaj bo prispeval in zakaj ne prispeva več v praktične rešitve za dostojno življenje vseh. Tako lahko vsak izmed nas hitro opazi, kje se omejuje, kje postavlja lasten interes (egoizem) pred skupen interes vsega življenja in si nato takšne težnje odpusti in se popravi, saj takšne naše težnje niso v skladu z življenjem, ampak v skladu z našim energetskim egocentričnim umom, ki smo si ga ustvarili sami, s katerim se omejujemo in od katerega smo si dopustili postati tako zelo energetsko čustveno odvisni, da na podlagi njega opravičujemo naše namerno zlorabljanje drugih za lasten interes. To ni dopustno. Če se nismo pripravljeni odreči egoističnim zlorabam, ki jih počnemo, potem s tem kažemo, da nismo živi, da ne razumemo življenja in da živimo zgolj za egocentrične občutke in strahove, katerim dajemo večji pomen od življenja samega. Če je to res, potem smo sistem, robot, ki se ne zna sam usmerjati, saj ga usmerjajo egocentrični občutki in strahovi.

Razvili smo orodje, s katerim lahko v samo-iskrenosti spoznamo svoje zablode, jih odpravimo in se popravimo tako, da začnemo dejansko praktično prispevati v skupno dobro vsega življenja. Priporočam, da ga preizkusite, saj je popolnoma brezplačno, v pomoč pa vam bo tudi osebni inštruktor, ki vam bo pomagal v procesu samo-spoznavanja in samo-korekcije na podlagi lastnih izkušenj:

http://lite.desteniiprocess.com/

Dan 109 - Zakaj potrebujemo zagotovljen življenjski dohodek?

Eden izmed razlogov zakaj je nujno, da vpeljemo zagotovljen življenjski dohodek (ali UTD) je moderno suženjstvo, kjer ljudje zaradi lastnega pohlepa zasužnjujemo soljudi. Po ocenah avstralske nevladne organizacije Walk Free Foundation smo tudi v Sloveniji ustvarili vsaj med 7000 in 7800 takšnih sužnjev. Po definicijo to med drugim vključuje "odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodajo ali izkoriščanje otrok, vključevanje otrok v vojaške formacije, trgovino z ljudmi in prisilno delo".

Ljudje postanemo pohlepni zaradi strahu, da nekega dne ne bomo imeli dovolj sredstev za dostojno življenje. Lahko pa postanemo tudi odvisni od občutka moči, ki nam ga daje denar, kjer to začnemo zlorabljati zaradi občutka samega. V vsakem primeru je to nedopustno, ker ustvarja zlorabo in trpljenje. Zato je nujno, da čimprej odpravimo vzrok za strah pred preživetjem in zagotovimo sistem, kjer bomo vedno poskrbeli drug za drugega po principu 'obravnavaj in dajaj drugim tako, kot želiš prejeti sam'. Tako bomo odpravili nesmiseln vsakodnevni boj za preživetje in se lahko posvetili dejanskemu spoznavanju življenja in tega, kaj pomeni biti živ.

http://basicincome.me/

Kakšno vprašanje?

Vir: http://www.24ur.com/porocilo-v-sloveniji-med-7000-in-7800-sodobnih-suznjev.html

Dan 108 - Sistem spreminjamo sistematično

Sistem lahko spremenimo tako, da spreminjamo sebe, najprej s pisanjem in nato še v praksi, pri čemer se usklajujemo s principom 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti sam'. To je princip enosti in enakovrednosti življenja. S pisanjem blogov nakazujemo svojo namero, ki jo lahko kdorkoli prebere in kadar je potrebno, preveri vsebino s posameznikovim dejanskim stanjem, če se torej avtorjevo življenje sklada z nakazano pisano namero. Tako se hitro ugotovi, kdo je samo-iskren in že dovolj samo-odgovoren in samo-direktiven, da se mu lahko zaupa delo v skupini, ki na vseh področjih stremi k praktičnim rešitvam, ki so najboljše za vse življenje.

Politični, pravni, ekonomski in vsakršni sistem, v katerem danes sodelujemo, je potrebno popraviti in poravnati s principom življenja tako, da bo deloval v dobro vsega življenja in da v njem ne bo zlorab, ki jih ljudje danes bolj ali več izvajamo. Tistemu, čemur se upiramo, vztraja, zato se je boriti proti sistemu nesmiselno, saj to ustvarja le trenje in škodo. Zato moramo sistem spreminjati sistematično, v skladu z zakoni in pravili, ki smo si jih postavili. Zategadelj bomo morali ustvariti politično stranko, ki bo delovala po istem principu v vsaki državi sveta, da bomo lahko skupaj dosegli sistem, preko katerega bomo drug drugemu zagotavljali dostojno življenje. Ogromno je že bilo političnih strank, a nobena ni nič konkretnega spremenila, saj je splošno stanje sveta in življenja na njem vedno slabše. To je posledica tega, da smo ljudje, v katerikoli na novo ustvarjeni stranki smo že bili, večinoma vedno delali egocentrično, zgolj sebi v prid, pri čemer smo ustvarjali zlorabo do drugih in seveda podpirali težnje, ki niso najboljše za vse. Zato se ni nikoli nič spremenilo in zato moramo zagotoviti, da bodo/bomo v novi stranki (recimo, da ji bomo rekli Stranka enakovrednega življenja) samo takšni ljudje, ki se jim lahko zaupa, glede na njihovo preteklo delovanje, ki je dokumentirano v pisani besedi, da bodo vedno delovali po principu 'obravnavaj druge tako, ko želiš biti sam' in da bodo uveljavljali zgolj takšne praktične rešitve, ki so najboljše za vse nas.

Poglejmo, kdaj se lahko v Sloveniji ustanovi stranka:

Izsek pogojev:

VLOGI ZA REGISTRACIJO MORA STRANKA PRILOŽITI:

• 200 ustanovnih izjav, overjenih pri notarju ali upravni enoti; 

• Statut stranke v obliki akta, z žigom in podpisom zastopnika stranke; 

• Program stranke, podpisan s strani zastopnika stranke; 

• Zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba (zastopnik stranke); 

• Grafično upodobitev znaka stranke (v barvni tehniki z legendo barv); 

• Osebno ime, EMŠO, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;

• Dokazilo o plačani upravni taksi.

Vir: Državni portal Republike Slovenije. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=396&sid=212

Za ustanovitev stranke v Sloveniji tako potrebujemo vsaj 200 ljudi, katerim lahko omenjeno zaupamo, na podlagi njihovih preverljivih pisanih namer, ki se morajo odražati v praktičnem življenju.

Spoznal sem, da se v Sloveniji ne bo nihče namesto mene zavzel za življenje in to, kar je najboljše za vse nas, če tega ne storim sam. Zato bom deloval tako, da bom drugim za zgled in pomoč pri spoznavanju sebe kot ključa do življenja, kjer vsi ljudje kot življenje ustvarjamo in živimo v svetu, v katerem je za vse poskrbljeno in v katerem lahko vsi živimo dostojno in brez strahu. Vabim vse, da se mi/nam pridružite.

http://destonians.com/
http://basicincome.me/

Dan 107 - Privatizacija

Prejšnji blog je v angleščini.

Princip: Ne obravnavaj (ignoriraj) drugih tako, kot ne bi želel biti obravnava (ignoriran) sam na njihovem mestu.

V naši državi se stremi k privatizaciji in ljudje smo to sprejeli vede ali nevede. Večinoma nevede, ker večino ne zanima, kaj se v državi dogaja, kaj se dogaja v politiki, ker smo se tako oddaljili od samo-odgovornosti, da vse prepuščamo tistim tam nekje v parlamentu ali kje so že, z izgovorom, da sami ne moremo nič. To nam pač najbolj ustreza, dokler si lahko privoščimo dovolj 'zabave'. Važno, da nekje piše, da smo demokratični, karkoli že to pomeni.

Kako je mogoče, da nam je sploh kdajkoli bilo smiselno, da bo sistem privatizacije, kjer je vse v zasebni lasti, najboljši za vse? Že od nekdaj nas je strah, da bomo nekega dne ostali brez denarja in stvari, ki nas navidezno osrečujejo, zato smo pohlepni, da bi si čim več teh stvari nagrabili, dokler smo pri 'koritu', za vsak slučaj. Razen, če se zavestno odločimo, da to ne bo naš princip delovanja. Očitno pa je, da je princip pohlepa način delovanja večine ljudi. Kako smo torej sploh lahko kdaj verjeli, da bodo privatniki, tajkuni, direktorji in drugi, delali v dobro podjetij in zaposlenih, če pa tega niso nikdar prej nikjer nakazali? Kaj pa mi sami, živimo pohlepno? Nam je mar za skupno dobro? S čim to kažemo?

Kako torej rešiti problem pohlepa? Kako odpraviti strah pred tem, da nekdaj mogoče ne bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Takole: http://basicincome.me/ (Opis Predloga za Zagotovljen življenjski dohodek). Vzpostaviti moramo sistem, ki nam bo vsem omogočal dostojno življenje, tako da vpeljemo sistem zagotovljenega življenjskega dohodka, ki ga prejme vsakdo, zato ker je živ. Da lahko takšno rešitev vpeljemo, moramo najprej preseči lastno sebičnost s samo-iskrenim samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo. Zato nikar ne kažimo s prstom na razne tajkune, ker zaenkrat sami nismo nič boljši, dokler smo proti zgoraj omenjeni rešitvi, ki je praktično najboljša za vse nas, ko se enkrat začnemo obnašati samo-odgovorno in ko začnemo živeti po Principu. Tako se bomo dejansko lahko posvetili vprašanju življenja in tega, kaj to sploh pomeni: živeti. Iz lastnih izkušenj vem, da danes nihče ne zna živeti, ker se vsi znamo le preživljati iz strahu pred pomanjkanjem.

Demokracija je že od nekdaj obstajala in vsak človek je že od nekdaj politik, ker se vsak človek vsako sekundo odloča, kaj bo počel. To je politika. In ljudje že od nekdaj ustvarjamo našo skupno realnost, če si to priznamo ali ne, če se za naša dejanja izgovarjamo na diktatorje ali ne. Trditev, da nas politika ne zanima, je torej kontradiktorna sama sebi. V demokraciji odločamo ljudje s svojimi glasovi, ki so lahko v obliki strinjanja ali zavračanja (zakonskih) predlogov, ali pa v obliki plačevanja z denarjem. Tudi z vsakim (evro) centom glasujemo in dajemo podporo tistemu, ki ga prejme. Če torej želimo stvari spremeniti tako, da bomo delovali po Principu, ki je najboljši za vse nas, moramo najprej sami tako delovati. Tudi tako, da se pridružimo skupinam in političnim gibanjem, ki stremijo k dostojnosti življenja vseh z lastnim zgledom, ter z usmerjanjem našega denarja tja, kamor je potrebno, da se dostojnost življenja za vse dejansko uresniči.

In zakaj tega ne počnemo? Zakaj čakamo druge, da bodo to storili namesto nas? Ker imamo 'oprane možgane'. Ker smo sužnji lastnih misli in čustev, za katere sploh ne vemo, od kod izvirajo in zakaj jih imamo. Ali pač? Ko smo samo-iskreni, lahko hitro ugotovimo izvor naših misli in čustev, saj si jih sami ustvarjamo in se jim tudi sami podrejamo, kar je absurd. Sam že več let prevzemam odgovornost za lastne umsko-čustvene škodljive vedenjske vzorce, pri čemer mi je zelo pomagal tudi tale brezplačen spletni tečaj: http://lite.desteniiprocess.com/

Fundacija enakovrednega življenja - Človekove pravice

Fundacijo za Enakovredno Življenje je zasnovala globalna skupnost, ki jo tvorijo ljudje iz številnih kultur po vsem svetu. Fundacija za Enakovredno Življenje je bila ustvarjena, da bi spodbudila zavedanje in razumevanje, da je vse življenje enakovredno vsem drugim vidikom življenja. To temelji na dejstvu, da imajo vsa živa bitja prirojene pravice do življenja, ki so enake za vsa živa bitja, ki so enakovredna druga drugemu, brez iluzij separacije in hierarhije in niso omejena s človeškimi sistemi in umskimi konstrukti.

Skupna točka vseh bitij je življenjska sila, ki je prisotna v vseh. Prirojena pravica vseh živih bitij je pravica do življenja, zasnovana na temeljnih vodilih, ki jo navaja fundacija za Enakovredno Življenje. Ta pravica je ključna za vsa bitja in tukaj je navedena v obliki zakonskega osnutka. Prirojena je vsem in nihče ni izključen. Temelj tega zakonskega osnutka je praktična aplikacija, s čimer je vsakemu bitju zagotovljeno življenje,  vredno življenja v praktičnem smislu. S tem je zagotovljeno, da vsa živa bitja imajo, si delijo in držijo pravico do preživetja in obstanka, kar vsem enakovredno zagotavlja izpolnjujoče življenje, ki temelji na vrednotah.

Fundacija za Enakovredno Življenje priznava enakovredno pravico do življenja kot prvo prirojeno in neodtujljivo pravico vsakega človeka, obdarjenega z dihom življenja in s tem oznanja, da enakovredna pravica do življenja za vse žive moške, ženske in otroke vključuje:

1. Enakovredno ekonomsko pravico, ki zagotavlja dostop do vseh finančnih potreb, ki omogočajo realizacijo in manifestacijo vseh temeljnih pogojev za zdravo in izpolnjujoče življenje.

2. Enakovredno zdravstveno pravico, ki zagotavlja vse potrebno za izgradnjo močnih fizičnih teles, omogoča vitalnost in dobro počutje ter jasnost razuma, čustveno ravnotežje in fizično stabilnost.

3. Enakovredno pravico do varnosti in zaščite za vsakega otroka, ki zagotavlja življenje brez strahu, negotovosti in travm; življenje, v katerem je vodstvo staršev uravnoteženo s svobodo izražanja in je živeto v okolju polnem ustvarjalnosti in veselja, da lahko vsak otrok skozi odraščanje povsem razvije svoj potencial kot edinstven izraz življenja samega.

4. Enakovredno pravico do bivališča, ki vsakemu bitju in družini zagotavlja stabilno domače okolje, ki neguje in podpira življenje in je ustrezno osnovano v skupnostih, ki pomagajo in podpirajo dostojno življenje z integriteto.

5. Enakovredno pravico do izobrazbe, ki vsakega posameznika podpira na poti do odličnosti in izpolnitve potencialov, podpira intelektualni razvoj in praktično udejanjanje le tega, za relevanten doprinos k trajnostnemu razvoju Zemlje, ki izboljšuje življenje za vse udeležence.

6. Enakovredno pravico do zemlje, ki vsakemu živemu bitju zagotavlja življenje na ozemlju, ki si ga izbere za dom, kjer živa telesa hodijo po prsti, katera neguje in oskrbuje njihova življenja, jim zagotavlja varnost in hrano v sožitju z živalstvom in rastlinstvom in s tem ustvarja sožitje življenjskih sil vseh živih bitij in vsega življenja v enosti in enakovrednosti.

7. Enakovredno pravico do svobodnega povezovanja, ki zagotavlja družbeno in gospodarsko okolje, ki je dinamično, interaktivno in brez prisile, kjer se lahko porodijo nove zamisli, koncepti, tehnologije in produktivnost, ki okrepijo in omogočajo napredek, ki je najboljši za vse, z razumevanjem, da take povezave ne omejujejo Prve temeljne človekove pravice do enakovrednega življenja za vse ali katerekoli pravice, ki iz nje izhaja.

8. Enakovredno pravico do raziskovanja, tehnologije in drugih znanstvenih podvigov in praktičnih manifestacij, ki se jih svobodno uporablja najprej za ozdravitev, izboljšanje in uravnoteženje fizičnega okolja in zemeljskih ekosistemov, neba, rek, morij, oceanov na način, ki planet povrne v stanje dinamičnega ravnotežja in ga v njem ohranja, ki omogoča nastanek uspešnih globalnih skupnosti, ki se razvijajo in povezujejo tako, kot je najboljše za vse življenje in vsa bitja, s čimer se zagotavlja najboljše mogoče življenjske pogoje in standarde za vse človeštvo in življenje kot celoto.

9. Enakovredno pravico dostopa do naravnih, finančnih, znanstvenih in intelektualnih virov, tako da imamo vsi prost, neoviran dostop do osnovnih gradnikov življenja in njegove trajnosti, skupaj s prostim in neoviranim dostopom do česarkoli, kar je potrebno za doseganje karier odličnosti, ki ustvarjajo napredek v planetarni skupnosti, ki teži k novim tehnologijam, iznajdbam in inovacijam, ki izboljšujejo življenje.

10. Enakovredno pravico do miru, izobilja in blaginje, brez nevarnosti, groženj, nasilja ali uničenja; kjer je življenje največja vrednota in kjer vsako živo bitje usmerja vsako izbiro, dejanje in misel k temu, kar je najboljše za vse, da lahko vsi živimo kot celostna in neločljiva bitja, kot del večje celote vsega življenja, v sožitju z obstojem kot življenjem samim, v trajnostnem ravnotežju z živečo strukturo vsega življenja na Zemlji.

11. Enakovredno pravico do samo-vodenja in samoupravljanja, brez zunanjega umetnega vladanja, ki bi oviralo in nadziralo življenjsko silo družbe in njenih sestavnih delov. Takšna pravica samo-vodenja in samoupravljanja bo vključena v večjo celoto družbenih in ustavnih tvorb, ki vzdržujejo celovitost širše celote tako, da resnična oblika republiškega upravljanja ne bo nikoli okrnjena, v njej pa bo vsak posameznik podprt in njegova pravica do enakovrednega življenja krepko zaščitena in ohranjana s strani celotne družbene in politične strukture.

12. Enakovredno pravico do svobodne vesti in moralne celovitosti, ki za vse podpira življenje, ki ni omejeno s psihološkim in čustvenim manipuliranjem, življenje, ki se lahko prosto izraža brez zadržkov in strahu pred kaznijo ter življenje brez strahu pred pomanjkanjem in omejevanjem.

13. Enakovredno pravico do monetarne integritete z enakovrednim sistemom, katerega osnovni sestavni del je enota vrednosti, ki je enaka poenoteni merski enoti, s čimer je zagotovljeno, da noben človek, organizacija ali institucija ne more manipulirati ali prirejati monetarni, denarni, finančni sistem za samo-poveličevanje in v škodo temu, kar je najboljše za vse. Takšen celosten in uravnotežen sistem podpira in krepi trgovanje, podjetnost, izmenjavo in ohranja vrednost globalnega ekonomskega sistema, ki služi življenju.

14. Enakovredno pravico duhovnega ravnotežja, tako da je vsaka vera, ki podpira enakovrednost za vse življenje, obravnavana in vzdrževana kot enakovredna z življenjem samim, kjer je duhovnost razumljena kot navdih za vsak vdih in izdih vsakega bitja in življenja kot celote, kot nedeljiv princip, ki si ga delimo vsi kot to, kar je najboljše za vse in kjer ta na noben načine ne zmanjšuje prve osnovne človekove pravice do enakovrednega življenja za vse.

15. Vse enakovredne življenjske pravice temeljijo na principu, da so vsa živa bitja obdarjena z neodtujljivimi pravicami do samo-odločbe ter osnovnimi zagotovili minimalnih kvalitet življenja, izpolnjenih z dostopnostjo do življenjskih potrebščin, kot so ustrezna prehrana, oblačila, zavetje, dostop do znanja in izobraževanja, urjenja za izpolnjevanje zmožnosti za podporo in vzdrževanje lastnega življenja in življenj svojih bližnjih. Te pravice bodo vključene v družbene, ekonomske, družinske, skupnostne, kulturne, državne, in globalne odnose, da bomo lahko vsi, v enosti in enakovrednosti, sodelovali v slogi in ustvarili osnovo enakovrednega življenja za vse, kot najbolj osnovno enakovredno pravico.

16. Enakovredno pravico bodočih generacij, da prejmejo živeč planet brez onesnaženosti, bolezni, lakote, nasilja in uničenja, da bo življenje uspevalo in se ohranjalo zdaj in za vedno.

Izvirno besedilo:

http://marlenvargasdelrazo.wordpress.com/2013/04/29/the-equal-life-foundation-bill-of-rights/

http://fundacijaenakovrednegazivljenja.wordpress.com/

Equal Life Foundation

Living Income Guaranteed

Dan 102 - Kaj nam kažejo dobrodelne organizacije?

Moj prejšnji blog je v angleščini.

Že samo dejstvo, da v družbi obstajajo dobrodelne organizacije kaže na to, da smo ljudje v veliki večini vseh ostalih organizacija slabo-namerni. Če to ne bi držalo, potem dobrodelnih organizacij ne bi potrebovali. Ideja dobrodelnih organizacij naj bi bila, da delajo za dobro vseh. To pa pomeni, da drugod delamo le za lastni interes in se pri tem ne zmenimo za škodo in trpljenje, ki ga napravimo soljudem, živalim, naravi.

PROBLEM:

Dobrodelne organizacije niso rešitev za probleme zlorabe življenja na svetu, saj obstajajo že več kot stoletje in praktično niso odpravile niti posebej ublažile nobenega svetovnega problema zlorabe življenja. V resnici se zlorabe vsak dan povečujejo, korporacije pa so 'dobrodelnost' začele izrabljati za to, da si ustvarijo dobro reklamo. Sami pa si preko njih zmanjšujemo slabo vest za zlorabe, pri katerih vsak dan sodelujemo v sistemu, tako da kdaj pa kdaj prispevamo kakšen evro in mislimo, da smo s tem opravili svojo delež. Živimo v iluzijah neverjetnih razsežnosti.

REŠITEV:

Nobena dobrodelna organizacija ne more odpraviti zlorab življenja namesto nas. Vsak izmed nas je odgovoren, da spremeni svoje življenje in svoje navade tako, da aktivno in praktično sodeluje pri iskanju in vpeljevanju rešitev, ki so praktično najboljše za vse. To pomeni da so takšne, ki niso osnovane zgolj na lastnem interesu in ki nikomur ne škodujejo. Da lahko spremenimo svoje vzorce, se jih moramo najprej zavedati. Na spletu smo pripravili brezplačen tečaj, kjer si pri tem pomagamo:

http://lite.desteniiprocess.com/

Vsaka organizacija mora postati dobrodelna organizacija, ki se ravna po načelu 'delaj z drugimi tako, kot želiš da bi drugi s teboj'. Vsaka organizacija je skupek ljudi, in vsak izmed nas je odgovoren, da se ravna po načelu, ki je najboljši za vse. Če se tega ne držimo, zlorabljamo življenje in s tem predstavljamo problem in vir vsega zla na Zemlji.

Različne organizacije ljudi so povezane v sistem, ki tvori državo, zato je potrebno tudi sistem in pravila v njem preurediti tako, da delujejo po načelu kar je najboljše za vse. Za to moramo sodelovati in delati skupaj:

http://destonians.com/
http://desteni.org/
http://basicincome.me/
http://equalmoney.org/

NAGRADA:

Ko vsak izmed nas postane dobrodelno organiziran in ko tako stojimo skupaj v praktičnih rešitvah, ustvarimo raj na Zemlji, kjer vsi dostojno živimo brez strahu. Za to pa mora vsak izmed nas raziskati svoje vzorce, ki nam to preprečujejo in jih odstraniti s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo.



Če sem sam zmogel potegniti glavo iz riti in se začel spreminjati v dobro vseh, potem lahko to storimo vsi. Če že zmoreš poiskati življenje v sebi, ki noče več biti avtomatiziran robot, ki se izogiba vsakršne odgovornosti, se nam pridruži in začni potovanje do življenja.

Veliko ljudi sem že srečal, ki so (nad seboj) obupali in si želijo konca sveta. Nič ne bo s koncem sveta, saj se na Zemlji vse premika počasi in vztrajno. Tako pa bomo tudi trpeli do smrti, če ne prevzamemo odgovornosti nazaj v svoje roke in postanemo sprememba, ki jo želimo. Sprememba, ki je najboljša za vse.

Dan 100 - "Številčne ocene že za tretješolce"

Prejšnji blog je v angleščini.

Vsi smo hodili v šolo in vsi se lahko spomnimo, kakšno je dejansko stanje v šolstvu in kakšni odnosi med ljudmi se tam ustvarjajo ter kakšne posledice to prinaša.

Kot kaže je trend takšen, da bi se otroke čimprej in čimbolj ocenjevalo številčno, z ocenami od 1 do 5. Kot je razbrati iz članka, bodo učitelji takšno subjektivno sojenje otrok letos pričeli že v tretjem razredu, po ukazu ministrstva za izobraževanje, ki to zagovarja z izgovorom, da se tako "ohranja ravnotežje v pomembnosti posameznih predmetov in upoštevajo individualne razlike med učenci", čeprav v ta namen ni bilo nobene raziskave, ki bi pokazala, da to dejansko pozitivno vplivalo na izobraževanje otrok.

Milan Rejc, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije omenjeno vpeljavo ocenjevanja in sojenja otrok zagovarja s tem, da se to sklada z razvojem otroka. "Otroci se danes vedno bolj primerjajo in slabo je, da so take primerjave prisotne šele v višjih razredih", je prepričan Milan Rejc.

Kaj lahko o tej temi spoznamo iz lastnih izkušenj, z uporabo zdravega razuma, če se ravnamo po principu 'delajmo tako, kot je najboljše za vse'?

Prvi problem ocenjevanja je ta, da v šoli učitelji in predavatelji vedno ocenjujejo subjektivno. Učenec dobi oceno na podlagi subjektivnega prepričanja učitelja o tem, kako dobro je učenec izpolnil zahtevane kriterije, ki si jih je učitelj zamislil kot potrebne za določeno oceno. Pri tem se učitelj večinoma niti ne zaveda, da s tem dejansko ocenjuje sebe ter učinkovitost svojega 'učenja'. Ocena pa seveda vpliva zgolj na učenca in na njegovo samopodobo in superiorno/inferiorno umeščenost v družbi s strani drugih. Ocenjevanje je tako dejansko brezpredmetno, kjer pa je to potrebno, se lahko znanje kvečjemu oceni z opisno oceno, kot je manj uspešno, uspešno in zelo uspešno, ali pa samo opravil / razume ali ni opravil / ne razume oz. delno razume.

Še večji problem je ta, da smo sistem učenja zastavili tako, da se morajo otroci naučiti informacij na pamet in jih nato ponoviti nazaj učitelju. To ni znanje, to je pomnjenje. Največji pomnilnik, ki je na dosegu roke, danes predstavlja internet, zato je pomnjenje in ocenjevanje sposobnosti pomnjenja otrok ne samo nesmiselno, ampak tudi škodljivo, saj s tem otroci zanemarijo svojo sposobnost učenja praktičnih veščin in zdravorazumskega, logičnega razmišljanja. Kot vemo iz lastnih izkušenj učenja, smo veliko večino informacij, ki smo se jih učili ponavadi za test ali izpit, pozabili v naslednjem tednu po njem, to pa zato, ker so vse te informacije v praksi popolnoma nepomembne, saj nam kot otroku ne dajejo nikakršnih praktičnih napotkov o tem, kako učinkovito živeti v trenutnem sistemu. Večina otrok se tega zaveda, zato izgubijo interes za šolo, učijo se le zato, ker so v to prisiljeni, saj drugače ne bodo preživeli in bodo dejansko ostali brez podpore in denarja. To lahko preverimo kadarkoli s pogovorom s šolarji. Tudi sam se zelo dobro spomnim, kako nas je večina v razredu velikokrat ugovarjala učiteljem, da nas učijo stvari, ki jih ne bomo potrebovali nikoli v življenju. To se dogaja zato, ker smo ljudje začeli pripisovati informacijam večji pomen od življenja samega, s tem pa ustvarjamo nesprejemljivo zlorabo otrok in življenja nasploh. V šoli se morajo otroci naučiti praktičnih veščin, ki jim bodo pomagale živeti v sistemu in spoznati osnovna dejstva o temah, ki obstajajo, da se lahko odločijo raziskovati tista področja, ki jih dejansko zanimajo. Pri tem so ocene same po sebi lahko zgolj pokazatelj tega, komu je potrebno nameniti več pozornosti pri razlagi stvari, ki jih še slabo razume.

Naslednji problem je ta, da velikokrat ne poiščemo pravih vzrokov za to, da ima nekdo nižje ocene. Otroka se enostavno označi kot neumnejšega in bolj nesposobnega od ostalih, kadar ima nižje ocene in se ga loči od ostalih otrok tako, da se mu dodeli posebej prilagojen program, ki naj bi bil lažji. Vzroki za slabe ocene otroka so lahko pijani starši in prepiri doma, čustvene težave, zlorabe med otroci v šoli ali pa premalo posvečene pozornosti učitelja, ki otroku snovi ni razložil na njemu razumljiv način. Rešitev je očitna, potrebno je reševati vzroke za okrnjeno sposobnost učenja pri otroku, ki pa so ponavadi precej kompleksni in zato jih ne morejo rešiti učitelji sami ali kdo drug sam zase, ampak le vsi skupaj tako, da prevzamemo odgovornost zase in v enaki meri za druge tako, da vedno obravnavamo druge tako, kot bi želeli, da drugi nas. Za to pa je potrebna samo-iskrenost in samo-sprememba vsakega izmed nas, ker imamo vsi vpliv drug na drugega.

Največji problem ocen je ravno ta, da se zaradi njih otroci začnejo soditi in primerjati kot manjvredni/večvredni, s tem pa se med ljudmi ustvarja separacija, ločenost, ki predstavlja zlorabo enakovrednosti življenja. Milan Rejc, zanimivo, takšno primerjanje zagovarja kot nekaj pozitivnega, kar zgolj odraža naše sprejemanje 'normalnosti' takšnega početja v današnjem svetu. Sojenje in primerjanje ljudi, kjer nekatere sodimo kot večvredne in druge kot manjvredne se tako prične in zakorenini v ljudi že v šoli, posledica tega pa je, da danes vsi sprejemamo svet, kjer imajo posamezniki milijarde evrov premoženja, medtem ko večina ljudi na zemlji nima nič in si komaj lahko privošči hrano. Nam se to zdi prav, nam se s tem ne zdi nič narobe in govorimo si, da je za to kriv vsak sam. Tako kot si je vsak otrok sam kriv, da se je rodil v revščino in si ne more priskrbeti primernih potrebščin  za v šolo, tako kot si je vsak otrok sam kriv, da ima pijane starše, tako kot si je vsak otrok sam kriv, da ima učitelja, ki ocenjuje subjektivno, mar ne?

Rešitev je ta, da potegnemo glave iz riti, da prevzamemo odgovornost zase in za vse zlorabe, ki jih dopuščamo nad življenjem in se spremenimo, s tem pa bomo spremenili sistem.

Postanimo sprememba in stojmo za enakovrednost življenja in praktične rešitve, ki so najboljše za vse. Nagrada za to je očitna, vsem na bo veliko bolje, ker si bomo enakovredni in ker ne bo nikogar strah za preživetje, ker bomo drug za drugega poskrbeli tako, kot bi sami zase.

http://lite.desteniiprocess.com/
http://basicincome.me/
http://desteni.org/