Dan 120 - Skupno delo za skupno dobro? System error.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postavljati osebni interes, ki sem ga temeljil na svojih pozitivnih in negativnih občutkih, postavljati pred skupen interes življenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se zanimam le za lastni interes in za to, kako se bom jaz dobro počutil, kako bom jaz čim več zaslužil in kaj bom jaz počel, da bo meni zabavno.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da s tem, ko sebe postavljam pred vse ostalo, zlorabljam vse ostalo zato, da bi imel sam dobre občutke in da bi se sam dobro počutil.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da nas je takšno ravnanje pripeljalo do realnosti, v kateri živimo zdaj, kjer vsak gleda le nase in kjer ne zna in noče nihče dajati tako, kot bi želel sam prejeti.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti egocentrične želje po dobrih občutkih.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti egocentričnega jaza in svoj jaz razširiti na vse življenje.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da moram sodelovati z ljudmi pri rešitvah, ki so najboljše za vse, kot sta UTD in neposredna demokracija, tako da odstranim lastne egocentrične interese dobrih občutkov z uporabo samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in samo-korekcije, ker bomo le tako lahko vsi živeli rešitev, ki je najboljša za vse in s tem ustvarili dostojno in zabavno življenje za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati samo probleme v stvareh in predlaganih rešitvah, namesto da bi spoznal, da moram za vsak problem sam v sebi najti rešitev, da moram sam stati kot rešitev vsakega problema. Spoznal sem in zavedam se, da je edina rešitev za človeštvo ta, da vsak prevzame odgovornost zase, da si vsak odpusti lastne egocentrične interese, ki temeljijo na občutkih, in se usmeri po principu kar je najboljše za vse življenje, kjer obravnava druge tako, kot bi želel biti sam obravnavan. Obvezujem se, da ne bom le iskal problemov, ampak bom sam tudi našel rešitve zanje in stal kot rešitev, ki je najboljša za vse življenje.



Zanimivo je opazovati, kako smo ljudje tako omejeni pri svojem delovanju zgolj na svoje pozitivne / negativne občutke, da sploh ne znamo delovati v slogi po principu, ki je najboljši za vse. Živimo v nekih svojih svetovih, zaposleni sami s sabo in svojimi občutki nekje v globinah uma. Zato se moramo začeti zavedati, da so naši občutki le iluzija, ki se jo odpravi s samo-iskrenostjo, pisanjem in samo-odpuščanjem. S tem si dejansko ustvarimo svobodno izbiro, kjer postanemo samo-direktivni kot življenje in dajemo tako, kot želimo prejemati.

Dan 119 - Izbire, pogojene z občutki

Zanimivo je, kako ljudje svoje odločitve pogojujemo z občutki, kjer težimo k dejavnostim, ob katerih doživljamo pozitivne občutke. Pri tem pa se sploh ne zavedamo najbolj, od kod ti občutki izhajajo in da si jih v bistvu ustvarjamo sami skozi misli in večkrat ponavljane miselne vzorce. Pri tem vedno težimo k 'novim' doživetjem, v katerih iščemo dobre občutke. Ne zavedamo pa se, da ima vsak dober občutek, ki si ga ustvarimo, za posledico slab občutek, ki ga zaradi ravnovesja, ki povsod obstaja, prav tako moramo doživeti, čeprav se ga izogibamo. Tako nobena naša izbira ni nikoli svobodna, ker naše izbire omejujemo in pogojujemo z občutki, namesto s praktičnimi dejstvi, ki so najboljša za vse.

Za primer: Če je sosed zameril sosedu in je jezen nanj, potem svoje odločitve v povezavi s tem omejuje in pogojuje s svojimi občutki jeze in zamere. Takšen človek se ne more nikoli ravnati po principu 'obravnavaj druge tako, kot bi želel biti obravnavan sam', ne more upoštevati praktičnih dejstev in posledično se ne more odločiti tako, kot je najboljše za vse (zanj, za soseda in vse ostale), ker je obseden s svojim občutkom zamere in jeze do soseda. Vsi ljudje si vse takšne občutke ustvarjamo sami skozi misli in razmišljanja, večinoma pa se tega sploh ne zavedamo. In ravno takšni občutki in takšna razmišljanja nam preprečujejo, da bi ustvarili raj na Zemlji in da bi vsi živeli dostojno v izobilju, ker smo obsedeni s svojimi egocentričnimi občutki, po katerih se ravnamo in katere goreče zagovarjamo, čeprav v resnici večinoma sploh ne vemo, kako smo jih ustvarili! V takšnih stanjih vidimo le sebe, svojo lastni interes. Ne vidimo realnosti, ne vidimo praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse.

Čas je, da se začnemo zavedati, da moramo odstraniti svojo pogojenost z občutki in prepričanji, ki nimajo nobene zveze z realnostjo, kaj šele s praktičnimi rešitvami, ki so najboljše za vse nas. Da se bomo lahko rešili svoje omejenosti in pogojenosti pri odločanju in usmerjanju samega sebe, moramo najprej postati samo-iskreni in spoznati svoje umske vzorce, si jih izpisati in odpustiti, ter se usmeriti po novem principu, ki v središče postavlja enakovrednosti življenja. Le tako bomo lahko postali zgled in rešitev, ki jo želimo videti v svetu.

http://lite.desteniiprocess.com/

Šele ko odpravimo svojo pogojenost z občutki, se lahko resnično svobodno odločamo. Šele takrat si ustvarimo svobodno izbiro. In takrat tudi spoznamo, da je edina prava izbira samo ena: obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam in delaj tako, kot je najboljše za vse.

http://destonians.com/

Dan 118 - Jaz sem rešitev problema

Argument, na katerega pogosto naletim pri pogovoru z ljudmi o potrebnih in predlaganih spremembah, ki so najboljše za vse življenje, je ta, da do teh sprememb nikoli ne bo prišlo, ker se drugi ljudje nikoli ne bodo spremenili. Tako ljudje sabotirajo sami sebe pri lastni spremembi na podlagi prepričanja, da se sploh ni smiselno zavzemati za spremembe, ki so najboljše za vse nas, ker so drugi ljudje itak preveč omejeni in nepripravljeni za sodelovanje. Dejansko pa to sploh ni pomembno pri samo-spremembi in samo-korekciji. Dejstvo je, da se mora spremeniti vsak izmed nas sam in tako z lastnim zgledom stati za rešitvami, ki so najboljše za vse, kot so recimo: pisanje blogov in uporabljanje samo-odpuščanja, samo-iskrenosti in samo-korekcije, razkrivanje zlorab in neumnosti sistema, preučevanje delovanja trenutnega sistema in predlaganje ter utemeljevanje rešitev, ki podpirajo dostojnost življenja za vse. Ko enkrat sami stojimo kot rešitev, ki jo želimo videti v svetu in pri tem sodelujemo z ostalimi, ki so to spoznali, potem je to vse, kar lahko sami storimo za odpravo vseh zlorab življenja na svetu. In to je dovolj, ker tako drugi opazijo, da se dejansko lahko spremenijo in živijo veliko bolje, ker imajo pred sabo za dokaz človeka, ki jim pri doseganju tega spoznanja in samo-korekcije celo lahko pomaga neposredno iz svojih izkušenj.

Do spremembe ne bo prišlo kar čez noč in veliko ljudi bo moralo po svoji krivdi prestati veliko hudega v življenju, da se bodo naučili, da moramo živeti po principu obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam, da bomo lahko vsi dostojno živeli v izobilju. Pa vseeno sprememba bo, tako da se bo vsak izmed nas posebej, eden po eden, začel zavedati življenja, ko bo počasi dojel, da so misli, občutki in strahovi iluzija, da se ne rabimo bati soseda, da ne rabimo biti pohlepni, da si strah pred izgubo sami ustvarjamo, ker ne znamo dajati tako, kot želimo prejeti in da je vse to enostavno popraviti s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo.

Kaj še čakamo? Druge, da nas bodo podprli, da bodo prevzeli odgovornost namesto nas? Nemogoče, saj dokler nekdo ne zna sam sebe podpirati kot življenje in sprejemati le tega, kar je najboljše za vse življenje, potem tudi drugega ne more pri tem podpirati. Lahko ga od tega samo odvrača. Zato še nikoli do zdaj v zgodovini človeštva nismo ustvarili dostojnosti in izobilja za vse življenje na Zemlji, ker ta rešitev nismo postali mi sami.

Pridruži se nam.

Bodimo rešitev, ki jo želimo videti - http://basicincome.me/about
Spoznajmo pravo življenje v sebi - http://lite.desteniiprocess.com/

Dan 117 - Zmeden in živčen lik

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obstajati kot zmeden in živčen lik, kadar nečesa ne razumem ali kadar moram predelati veliko informacij in ne vem kje bi začel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoteti na hitro predelati čimveč informacij čim bolj podrobno, kadar nečesa ne razumem in ne vem, kje bi začel iskati informacije.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se sodim in da me je strah neuspeha, kadar nečesa ne razumem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati živčen, kadar nečesa ne razumem ali ko moram predelati veliko informacij.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati živčen, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj predelal, naredil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah neuspeha, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati se, se počutiti izgubljenega in nemočnega ter tako obstajati kot zmeden in živčen lik, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil. Ko opazim, da obstajam kot zmeden in živčen lik - se ustavim in diham. Zavedam se, da se so vse misli in sodbe odveč in da se moram najprej umiriti, dihati in nehati razmišljati, da se bom lahko učinkovito usmeril in našel rešitev. Obvezujem se, da ne bom več obstajal kot zmeden in živčen lik, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil ali kadar ne vidim jasne rešitve, namesto tega se bom ustavil in dihal, nehal razmišljati in se nato sproščeno usmeril v dihu korak za korakom do rešitve.

Dan 116

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, kadar je nekdo poleg mene jezen.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati emocionalne komentarje drugih osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, kadar nekdo govori o meni z jezo in emocijami.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostaviti reakcij drugih tako, kot jih resnično vidim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugim povedal direktno kaj počnejo, kadar je to primerno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iz strahu pred reakcijami drugih olepševati stvari, ki jih povem.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti vedno pozoren na ljudi in okoliščine okrog sebe, s tem ko sem zataval v mislih. Kadar opazim in se zavem, da sem zataval v misli in da se ne zavedam okolice - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom misli/sanjarjenja ustavil z dihanjem in samo-odpuščanjem in se usmerjal v dihu tako, da se bom vedno zavedal okolice.

Dan 115 - Neposredna demokracija

Današnja demokracija s poslanci je neprimerno urejena, ker so v parlamentu večinoma vedno isti poslanci, ki živijo v svojem svetu in nimajo realnega pogleda na življenje, tako kot ga občutimo 'navadni' ljudje. Posledično si lahko zagotovijo razne monopole in prejemajo podkupnino s strani korporacij, s čimer so zakoni vedno bolj pisani na kožo kapitalistom in korporativni izkoriščevalski logiki, ki ji ni mar za življenje v nobenem pogledu. Zato je najbolj primerno, še posebej v današnji dobi tehnologije in komunikacijskih omrežij, da se vzpostavi sistem neposredne demokracije.

Neposredna demokracija ne pomeni drastične spremembe obstoječega sistema. Pomeni, da namesto manjše skupine poslancev v parlamentu lahko o zakonih glasujejo vsi volivci države. Prav tako lahko vsakdo predlaga spremembe zakonov ali nove zakone, podobno kot je to mogoče zdaj, le da se vse te pravice in odgovornosti prenesejo na vse volivce. To je danes mogoče dokaj enostavno doseči preko spletnih strani, kjer bomo lahko vsi volivci prebrali in preučili trenutne zakone, podajali predloge za spremembe in nove zakone ter o teh predlogih tudi glasovali. Identiteto vsakega volivca se enostavno določi s pomočjo certifikatov. Seveda je lahko istočasno omogočeno starejšim in tistim, ki niso vešči uporabe računalnika ali spletnih tehnologij, da glasujejo osebno, denimo na občini. Prav tako lahko zanje mesečno ali kako drugače izhaja glasilo, kjer si lahko preberejo zadnje predloge, spremembe in podobno.

Primer strani s podatki o sprejemanju zakonov v EU.
Primer podobne slovenske strani, kjer lahko državljani že podajajo predloge vladi in zanje glasujejo: http://predlagam.vladi.si

Državna politika in zakoni morajo biti takšni, da jih ljudje razumejo in da se večina z njimi strinja, kar pomeni, da so pisani v dobro vseh. To je smisel in bistvo demokracije.

V osnovi je lahko sistem takšen, da lahko kdorkoli predlaga spremembo zakona ali nov zakon. Volivci lahko nato glasujejo o predlogu, ki še ni zakon, in če se pokaže dovolj zanimanja, se predlog poda v obravnavo strokovnjakom, ki ga zapišejo v primerni, razumljivi obliki tako, da ni v nasprotju z ustavo ali drugim pogojem, katerim mora zadostovati. Nato se takšen strokovno urejen predlog zakona poda v glasovanje. Volivci se nato enostavno prijavijo v svoj osebni račun na spletni strani in pregledajo predloge zakonov in sprememb, ki so bile podane na glasovanje. Seveda lahko glasujejo tudi osebno na občini. Nato za vsak predlog podajo svoj glas. Glasovanje je recimo lahko odprto en dan, več dni, en teden ali kaj podobnega, odvisno kaj se izkaže za najbolj primerno, v katerem lahko volivci mirno glasujejo. Voli se lahko denimo enkrat na mesec, enkrat na teden, spet odvisno od tega, kaj se izkaže za najbolj primerno.

Prepričan sem, da bi se s tem na državni ravni začeli sprejemati zakoni po meri ljudi, v dobro ljudi in se zavračali takšni, ki so večini v škodo. Egocentrični predlogi ne bi prišli daleč, saj bi se hitro izkazalo, da je večina proti. Dobri predlogi, v katerih bo večina videla korist, pa bi se sprejeli in lahko tudi ustrezno in hitro popravili, če bi se izkazalo, da so neprimerni ali zastareli.

Nekaj vprašanj in odgovorov:

Kaj pa, če nihče ne bo hotel glasovati?
Tako je danes, ker je večina ljudi ugotovila, da so volitve le farsa in da poslanci tako ali tako sprejemajo zakone po svoje in v korist korporacij. Noben problem ni, če od začetka ali kadarkoli volivci ne bi bili zainteresirani za glasovanje. Zakone se lahko sprejme na podlagi tistih, ki so glasovali. Če jih glasuje zelo malo, bodo pač veljali njihovi glasovi in zakoni. To ni problem, če so ti zakoni v skladu s tem, kar je dobro za vse. Če pa to niso, bodo ostali volivci to hitro zaznali in se naslednjič bolj pozorno posvečali sprejemanju zakonov. Tako bodo tudi spoznali, da vsak glas šteje in da ima vsak posameznik vpliv in dolžnost, da so zakoni pisani v dobro ljudi in življenja nasploh. Mar ni to temelj demokracije?

Glasove se lahko ponareja preko spleta...
Res je, toda zavedati se moramo naslednjega dejstva. Danes se večino bančnih transakcij opravlja elektronsko in vsakdo ima možnost dostopa do svojih računov preko spleta, kjer se prijavimo in osebno identificiramo, nato pa razpolagamo s svojim denarjem po mili volji. Se nam na spletne bančne račune prijavljajo nepridipravi in nam kradejo denar, spreminjajo bilance in tako naprej? Včasih res, ampak izjemoma, pa še to le tisti, ki so zelo tehnično podkovani. In kaj se zgodi potem? Pristanejo v zaporu. Osebna stran za glasovanje državljana je lahko organizirana na enak način. Če lahko danes vsi mirno uporabljamo spletno bančništvo, kjer so v igri velike količine (večinoma sicer ne) denarja, ni vrag, da ne bi mogli na enak način glasovati o zakonih.

Ljudje rabimo voditelje, da nas vodijo in odločajo namesto nas...
Zakaj bi bil naš cilj, da sami sebe ponižujemo in se delamo manjvredne? Takšna trditev izhaja iz pogojenega razmišljanja, ki nam ga sistem vsiljuje na vsakem koraku, v resnici pa seveda ne drži.
Res je, da nihče ne more vsega vedeti, zato potrebujemo strokovnjake in izkušene ljudi, ki bodo predlagali zakone na področjih, ki zahtevajo določena in specifična znanja, prav tako potrebujemo vešče vodje projektov, ki učinkovito koordinirajo delo posameznih skupin. Enako je že sedaj in vse te sisteme in principe že imamo in jih lahko uporabimo na enak način. Danes recimo skupina ljudi, veščih na finančnem področju, pripravi predloge za proračune in podobno, enako je lahko v neposredni demokraciji. Določi se skupino ustreznih strokovnjakov, ki opravijo specifično potrebno nalogo. Nato se predlog predstavi javnosti, ki lahko v nekem omejenem in konstruktivnem slogu poda pripombe, nato pa se predlog enostavno sprejme, če ni nobenega tehtnega razloga za nasprotno. Tako se zagotovi, da se učinkovito in dovolj hitro sprejemajo odločitve, ki so nujne za učinkovito delovanje države.

Seveda pa bo treba prestrukturirati tudi finančni sistem, ko smo že ravno pri denarju, in tega naravnati tako, da podpira dostojno življenje vseh, kot to opisujejo predlogi, kot sta Zagotovljen Življenjski Dohodek in v kasnejši fazi Enakovredni Denarni Sistem. V takšnem sistemu se nam ne bo potrebno ukvarjati s problemi financ in kompleksnega razporejanja le-teh, ker bo sistem temeljil na življenju in enakovrednosti le-tega in ne na denarju.

Pomembno je, da se vsi začnemo zavedati svoje odgovornosti in da začnemo sami stati kot primer rešitve, ki je najboljša za vse življenje. Dokler bomo prelagali odgovornost na druge, se ne bo nič spremenilo in bo vse le še slabše. Zato vabim vse zainteresirane, da preizkusijo brezplačni spletni tečaj, ki nam pomaga prevzeti odgovornost in postati učinkovit praktičen primer tega, kako živeti po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam'. Osebno sem vpisan v plačljiv nadaljevalni tečaj, s katerim si pomagam odstranjevati osebno omejenost in pogojenost s strahovi, čustvi in mislimi. Pomaga mi odstranjevati in spreminjati to, čemur bi nekateri rekli 'človekova narava', kar ni nič drugega kot umski program ali miselni vzorci, ki smo se jih naučili in sprejeli vase skozi odraščanje. Veliko ljudi trdi, da se tega ne da spremeniti, da smo ljudje egocentrični, škodoželjni in podobno, ter da zato ne bomo nikoli mogli živeti v sistemu, ki bo najboljši  za vse. To je čisti nesmisel, saj sem si sam dokaz, skupaj z veliko drugimi, da to ne drži. Počasi in vztrajno skupaj spoznavamo, da smo ljudje enakovredni življenju, ki si na vseh področjih želi dobrih in konstruktivnih odnosov. Vse ostale neprimerne oblike obnašanja človeka izhajajo iz zlorabljajoče vzgoje, ki jo je danes polno vsepovsod, in nerazumevanja delovanja človekovih misli in čustev. Vse to lahko dokaj enostavno popravimo s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo ter to prenesemo na otroke, ki bodo živeli brez strahu in razumeli enakovrednost vsega življenja in se tako vedno obnašali po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam', ker je tako najboljše za vse. Toda najprej moramo sami stati kot primer.

Pridružite se nam.

Dan 114 - Vsak človek potrebuje zagotovljen življenjski dohodek

Naletel sem na še en projekt iz Indije, kjer so preučevali učinke zagotovljenega življenjskega dohodka na prebivalce. Tudi v tej raziskavi se je izkazalo, da so ti zelo pozitivni.

Dejstvo je, da vsi ljudje potrebujemo zagotovljen življenjski dohodek za dostojno življenje, od rojstva do smrti. Trenutni sistem je daleč od tega, da bi to omogočal. Ljudje živimo v strahu pred tem, da bomo izgubili službo in dohodek, zato veliko ljudi vztraja v službah, ki so izkoriščevalske in zlorabljajoče. Uvedba zagotovljenega življenjskega dohodka oziroma UTD-ja, ki ga dobi vsak državljan brezpogojno, je najboljša rešitev za mnogo problemov.

Danes v Sloveniji, preden lahko pridobimo socialno pomoč, moramo izpolnjevati mnoge pogoje, pa še potem je ta pomoč omejena na določen čas.

Vir: http://www.scsd.si/denarna-socialna-pomoc.html

Takšen sistem se opravičuje na podlagi sistema ustrahovanja, katerega primarno zagovarjajo bogati kapitalisti, saj jim ta omogoča, da si pridobivajo osebno bogastvo na račun izkoriščanja ljudi, ki živijo v strahu pred preživetjem in so tako prisiljeni iskati službe, v katerih so izkoriščani, da sploh lahko preživijo. Takšen sistem je nedopusten, saj podpira zlorabo življenja. Zagotovljen življenjski dohodek bo odstranil vse pogoje za pridobitev denarja za dostojno življenje, saj je brezpogojen in enak za vse, ne glede na razmere. Tako bodo ljudje postali bolj samozavestni in si iskali takšna delovna mesta, ki jih želijo opravljati in ki podpirajo dostojnost življenja. V začetni stopnji mora biti zagotovljen življenjski dohodek dovolj visok, da lahko z njim vsak posameznik dostojno preživi, hkrati pa je lahko minimalna plača denimo vsaj dvakrat večja, da bodo ljudje dovolj motivirani za delo.

S pogovarjanjem z ljudmi sem ugotovil, kako zelo indoktrinirani in posledično ozkogledni smo ljudje, ko pride do pogovorov o enakovrednosti življenja in praktičnih rešitvah, ki bodo vsem zagotavljale dostojno življenje. To je posledica naših strahov, verovanj in predsodkov, ki smo se jih nezavedno naučili in jih sprejeli za svoje, čeprav so v resnici iluzija. Zato se moramo najprej spremeniti sami, da lahko na stvari gledamo objektivno in sami stojimo kot primer praktične rešitve, ki je potrebna. Za pomoč pri tem priporočam naslednji brezplačni tečaj z osebnim inštruktorjem: http://lite.desteniiprocess.com/