Kako bo vpeljava zagotovljenega dohodka vplivala na (moje) življenje?

Po vpeljavi sistema zagotovljenega življenjskega dohodka bo vsak izmed nas vsak mesec, do smrti, na svoj račun prejel temeljni dohodek: zadostno količino denarja, s katerim si bomo lahko izpolnili osnovne potrebe po hrani, stanovanju in oblačilih, izobrazbi in zdravstvenem zavarovanju. Vse to bomo imeli zagotovljeno, tudi če nismo zaposleni. Če pa se kje zaposlimo, bo naša plača vsaj dvakrat večja od temeljnega dohodka. V tem primeru (v času zaposlenosti), temeljnega dohodka ne bomo prejemali, ker si z vsaj dvakrat večjo plačo lahko sami zagotovimo vse, kar potrebujemo za dostojno življenje.

Kako bo to vplivalo na moje življenje? Recimo, da je takšen sistem začel delovati z današnjim dnem. Kaj se spremeni v mojem življenju?

Seveda si najprej oddahnem, ker me ne skrbi več, če bom sploh dobil službo in lahko poravnal osnovne mesečne stroške za najemnino, hrano in položnice. Prav tako me ne skrbi več za pokojnino in kako bom preživel v starosti. Ker me najbolj veseli praktično izboljševanje družbenih odnosov, sistemov in preprečevanje zlorab življenja, bi rad delal kot prostovoljec v mednarodni skupnosti iz JAR, kjer takšne rešitve razvijamo, izpopolnjujemo in vpeljujemo v družbo. Prav tako me veseli delo v naravi, na kmetiji, zato bi pomagal pridelovati hrano, skrbeti za živali in vzdrževati poslopja. Ker sem materialno zelo skromen, bi mi prejemanje zagotovljenega dohodka večinoma povsem zadostovalo. Kadar pa bi želel kam odpotovati ali si kupiti kakšno tehnično opremo, kot je recimo nov računalnik, bi si verjetno poiskal kakšno družbeno koristno in potrebno delo, ki je bolj fizične narave, ker rad delam z rokami na prostem. Lahko bi recimo pomagal pri odvažanju smeti, pomagal pri kakšni gradbenih delih ali pri čiščenju in urejanju okolja, ali pa se vključil v kakšen programerski projekt. Prav tako bi se lahko bolj posvečal mentorstvu in pomoči drugim pri razumevanju delovanja človeškega uma in čustev ter pri odpravljanju neželenih in nepotrebnih miselnih in vedenjskih vzorcev s pomočjo samoodpuščanja. Poleg tega bi se tudi veliko več in lažje udejstvoval politično, kjer se zavzemam za vpeljavo rešitev, ki niso podrejene dobičkom in sebičnim interesom, ampak podpiranju vsega življenja. Vsekakor bi se lahko mirno posvetil aktivnostim, s katerimi bi čim več pripomogel k zagotavljanju dostojnega življenja vsem, brez da bi se pri tem moral minimalno 8 ur na dan ukvarjati s službami, ki večinoma ničesar ne prispevajo k odpravljanju družbenih problemov in zlorab, saj so vsa naravnana zgolj na profit. Profit, ki je namišljen, fiktiven, v praksi pa se kaže v sebični zlorabi soljudi in okolja.

Z vpeljavo ZŽD bomo tako drug drugemu zagotovili dostojno razporeditev dobrin, ker smo vsi odgovorni, da drug drugemu zagotovimo dostojno življenje in da dajemo, kot želimo prejemati. Ne pa da samo sebično jemljemo. Zemlja nam vse dobrine ponuja brezplačno, zato si jih ne moremo prisvajati na račun in v škodo drugih. Zemlja ni naša lastnina, ravno obratno: mi smo last Zemlje, iz katere smo prišli in v katero se vrnemo. Za delo, ki ga opravljamo nad dobrinami Zemlje ali za druge, moramo biti pošteno plačani, saj imajo od našega dela korist tudi drugi. Hkrati s tem pa ne moremo dobrin odrekati drugim, ker nikoli niso bile naše. Naše je samo delo, ki ga opravljamo. Točno to je upoštevano v sistemu zagotovljenega življenjskega dohodka, v katerem bomo vsem zagotovili dostop do dobrin za dostojno življenje, hkrati s tem pa bodo tisti, ki delajo, za to pošteno plačani.

Dan 248 - Nepotrebno primerjanje v procesu samokorekcije

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram počakati druge, da postanejo dovolj samodirektivni, preden lahko sam nadaljujem z lastno samodirekcijo v aktivnosti, za katere vidim, da jih lahko in moram narediti v sklopu tega, kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil uporabljati misel "drugi ne naredijo toliko kot jaz in kar bi lahko" kot izgovor za to, da tudi sam naredim manj kot lahko.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sebe in svoje delo primerjati z drugimi in njihovim delom in na tak način tekmovati, kjer izgubim motivacijo, če se mi zdi, da naredim več kot drugi. Namesto, da bi se osredotočil na svojo samodirekcijo in aplikacijo v zavedanju, da sem popolnoma sam odgovoren zase in da se le omejujem s tem, če se v samodirekciji primerjam z drugimi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjati sebe z drugimi v procesu in tekmovati z njimi, namesto da bi se od njih zgolj učil dobrih praks.

Odpusti si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvrednega od drugih v procesu, kadar sem dojemal, da sem boljši - in manjvrednega, kadar sem dojemal, da sem slabši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil proces samokorekcije obravnavati/dojemati kot tekmovanje z drugimi in samim s sabo, kjer lahko izgubim ali zmagam, namesto da bi deloval v spoznanju/zavedanju, da z vsakim odpravljenim vzorcem/korekcijo postajam bolj samodirektiven in podporen zase in za druge in da ne gre le za nek namišljen končni cilj, ampak da so pomembni vsi vmesni koraki procesa samokorekcije. Zato je bolje, da sem hvaležen za vsako korekcijo, ki jo ponotranjim in na to, katero korekcijo lahko naslednjo ponotranjim. Vsakršno drugačno primerjanje in tekmovanje je popolnoma odveč in nekoristno.

Dan 247 - Razumevanje samega sebe

Prejšnji blog je v angleščini.

V današnji družbi se nikoli zares ne naučimo, kako smo kot človeško bitje zgrajeni in kako samega sebe ustvarjamo. Tega ne vedo naši starši in tudi v nobeni šoli tega ne bomo slišali. Človek je zgrajen iz treh povezanih delov, ki jih lahko vidite na spodnji sliki.

Prvi sestavni del, iz katerega smo kot človek sestavljeni, je naše fizično telo. Vsi se zavedamo, da ga imamo. Ne moremo pa trditi, da mi smo to fizično telo, da smo popolnoma poenoteni in poenakovredeni z njim. Če bi to držalo, potem bi se zavedali vsake svoje celice, vseh organov, vseh premikov v našem telesu. Ko bi nas kaj bolelo ali ko bi zboleli, bi točno vedeli, kaj je temu vzrok in kako se pozdraviti. Vendar tega ne vemo, ker smo dejansko precej ločeni od svojega fizičnega telesa. Ga zgolj uporabljamo kot ogrodje, s katerim se lahko premikamo v tej naši fizični realnosti.

V samem bistvu smo živo bitje s sposobnostjo zavedanja in samodirekcije. Če se zavemo svoje lokacije v telesu in jo poskušamo določiti, bi jo opredelili približno tam, kjer je na sliki zelena točka v glavi. Naše fizično telo in mi kot živo bitje sta torej dva sestavna dela nas kot človeka, ki ju je mogoče ločiti. To dejstvo lahko opazimo recimo takrat, kot človek umre in živega bitja ni več v telesu, telo pa še vedno obstaja. Včasih se zgodi, da ima kdo nesrečo in pade v komo, kjer morajo telo priključiti na aparate, ki širijo in krčijo pljuča in poganjajo kri po telesu. V takšnem primeru lahko telo kot organizem še vedno živi in celo raste, živega bitja pa ni več v njem.

Tretji sestavni del nas kot človeka pa je tisti, ki se ga večina ljudi najmanj zaveda. To je naš um ali umsko-zavestni sistem. To so naše misli, naša čustva in spomini. Obstaja kot energetsko polje po celem telesu, ki si ga skozi odraščanje sami razvijamo in izpopolnjujemo z uporabo misli. Na žalost nam nikoli nihče ne razloži, da mi kot živo bitje nismo naše misli, naša čustva in spomini. Mi kot živo bitje si naše misli zgolj sami ustvarjamo. Zato je naš um orodje (kot kladivo), s katerim ustvarjamo sami sebe. Lahko ga uporabljamo sebi in drugim v podporo, ali pa sebi in drugim v škodo. Nobenega orodja ne moremo učinkovito uporabljati, če se sploh ne zavedamo, da ga imamo in če ne razumemo, kako deluje. To bi moralo biti vsem razumljivo. Popolnoma enako velja za naš um.

Kot otroci se začnemo učiti besed od staršev. Iz teh besed začnemo sestavljati misli. Vendar od staršev ne povzamemo zgolj besed, ki jih slišimo, ampak tudi energetski naboj, ki ga te besede nosijo. Ta naboj so predvsem čustva. Če se eden od staršev na nas jezno dere, čutimo to energijo jeze, ki jo besede prinašajo v naše telo, ko zvok (energetski naboj) potuje skozenj. Potem se, pogosto nezavedajoč, odločimo, kako se bomo na te čustveno nabite besede odzvali. Besede lahko v celoti sprejmemo, skupaj z njihovim čustvenim naboje, lahko si do njih ustvarimo odpor, ker nam občutek ni prijeten, lahko pa smo tudi nevtralni in pustimo, da gre vse skupaj skozi nas, brez da bi besede ali energijo ponotranjili. Najpogosteje besede sprejmemo skupaj s čustvenim nabojem ali pa do njih ustvarimo odpor. Sčasoma si tako tudi sami začnemo ustvarjati čustva, z uporabo naučenih in ponotranjenih besed, nabitih s čustveno energijo. Razvijemo umsko-čustvene vzorce razmišljanja, reagiranja in ravnanja, ki jih v veliki meri prekopiramo od svojih staršev in drugih. Pri tem se začnemo podrejati lastnim mislim in čustvom in se prenehamo zavedati, da si točno te misli in čustva sami ustvarjamo. Tako si zgradimo avtomatiziran sistem, umsko-čustveni sistem ali um, ki nas začne usmerjati namesto nas. Tako postanemo neke vrste pol-avtomatski živi robot, ker se podrejamo lastnim ustvarjenim miselno-čustvenim vzorcem (programom), ki se neprestano izvajajo v naši podzavesti, ker smo jih tja potlačili, namesto da bi zanje prevzeli odgovornost in poiskali ustrezno praktično rešitev, ki ne bo temeljila na čustveni reakciji. Skozi odraščanje si na primer lahko ustvarimo strah pred psi, ker nas je en pes ugriznil. Zdaj pa smo podrejeni temu strahu in ga ne znamo odstraniti, ker se ne zavedamo, kako smo si ga sploh ustvarili in ker verjamemo, da smo mi naše misli in naša čustva. Druga posledica našega nerazumevanja delovanja lastnega uma in s tem samega sebe je tudi to, da nas lahko posledično drugi manipulirajo. Kdor razume, kako deluje človeški um, lahko to znanje uporabi v škodo ljudi, ki se tega ne zavedajo. Um vsakega človeka je namreč po načinu delovanja popolnoma enak. Tako lahko nekdo zavedno manipulira misli in čustva drugega človeka tako, da uporablja specifične besede, za katere ve, kakšen učinek bodo imele na tega človeka. Ker se takšen človek ne zaveda (ali pa zelo slabo) lastnih misli in čustev, enostavno (čustveno) reagira na besede tako, kot je predvideval in želel tisti, ki ga manipulira. Tako se manipulirani človek začne obnašati tako, kot je želel tisti, ki ga manipulira. To taktiko in slabost ljudi znajo zelo dobro izkoriščati korporacije v svojih propagandnih sporočilih na TV in povsod drugod. Pa tudi politiki in razne skrivne skupine ljudi, ki želijo množice usmerjati v svojo korist.

Resnično opolnomočeni kot živo bitje smo šele takrat, ko točno razumemo, kako deluje naš um in kako si z lastnimi mislimi ustvarjamo lastna čustva in miselne ter vedenjske vzorce. Če si ob tem postavimo še načelo, po katerem živimo, potem nas nihče več ne more manipulirati. Samo eno življenjsko načelo je takšno, s katerim v svojem svetu ne bomo ustvarjali konfliktov in neželenih posledic. To načelo je najboljše za vse življenje in se glasi: druge obravnavam in upoštevam tako, kot bi želel-a biti obravnavan-a in upoštevan-a sam-a na njihovem mestu. Pa se ravnamo po tem načelu v vsakem svojem dihu? Ne. Da to lahko dosežemo, moramo odstraniti vzorce mišljenje in ravnanja, ki se z načelom ne skladajo. To pa lahko zares učinkovito naredimo le skozi proces samoodkritosti, samoodpuščanja in praktične samokorekcije. Primere lahko najdete na mojem blogu. Kdo pa si želi natančno spoznati, kako deluje naš um in s katerimi orodji si lahko pomagamo prevzeti samodirekcijo in se opolnomočiti, pa priporočam spletni tečaj DIP Lite. Nihče drug ne bo vlagal v vaš osebni razvoj, to lahko storite le sami. Če nič ne naredimo, da nam bo v življenju bolje, nam bo zagotovo le še slabše. Izbira je torej očitna in lahka. Storite nekaj zase, naučite se uporabljati lasten um sebi in drugim v podporo.

Dan 242 - Usodna privlačnost?

Kot moški sem podedoval in sprejel kot del sebe določene podzavestne vzorce do žensk in ženskih teles, v povezavi z vizualno spolno privlačnostjo in tudi simbolno, kjer me na ženskah privlačijo dojete lastnosti, ki naj bi bile zanje značilne in od katerih sem se sam ločil. Ali bolje rečeno prepričal, da sem od njih ločen in da zato potrebujem žensko, da bom celosten. Zato bom v tem blogu raziskal omenjene podzavestne povezave na simbolni ravni, ker opažam, da do žensk še vedno čutim privlačnost, s katero se omejujem.

Ko opazim meni privlačno žensko, začutim v trebuhu in prsih rahel val pozitivne čustvene energije, ki si jo lahko opišem kot mešanico vznemirjenja, poželenja, vzburjenja, zanimanja, motivacije, pričakovanja in želje po navezavi stika in po vzpostavljanju odnosa z žensko in seveda tudi z željo po seksu z njo. Slednje bi nekako simbolno pomenilo, da se "dobil" in se združil s vsem, kar se v tej ženski videl kot projekcijo svojih želja. Te izhajajo iz prepričanja, da sedaj tega nimam in da bi to lahko dobil le z odnosom z žensko. Od česa točno torej sedaj v tem kontekstu verjamem, da sem ločen?

Všeč mi je že sam občutek, ki da doživim ob pogledu na meni privlačno žensko.

Odpusti si, da sem sprejel in si dovolil definirati čustva vznemirjenja, poželenja, vzburjenja, zanimanja, motivacije, pričakovanja in želje po navezavi stika in po vzpostavljanju odnosa z žensko in želje po seksu z njo kot pozitivna čustva, kjer se počutim/dojemam kot nekaj več kot prej, kadar teh čustev ne čutim. Spoznal sem in zavedam se, da se ob takšnih čustvenih energijah omejujem v prepričanju poželenja, kjer v sebi ustvarjam frikcijo s prepričanjem, da mi nekaj manjka in da potrebujem nekaj izven sebe (žensko), da bom celosten in zadovoljen, kar je nemogoče in nepotrebno, saj si lahko le sam spet dam/povrnem vse, za kar sem se prepričal, da nimam. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom čustvenih reakcij vznemirjenja, poželenja, vzburjenja, zanimanja, motivacije, pričakovanja in želje po navezavi stika in po vzpostavljanju odnosa z žensko in želje po seksu z njo označeval kot nekaj pozitivnega. Namesto tega se bom zavedal, da bom veliko manj čustveno obremenjen, ko takšnih čustvenih reakcij v sebi ne bom veš dopuščal, ker z njimi telesu po nepotrebnem odžiram energijo in si onemogočam, da bi vse ljudi obravnaval enakovredno, brez da bi nanje pozitivno/negativno čustveno reagiral.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si spoznati, seksati in imeti otroke z žensko, ki bi po moji presoji bila videti najbolj zdrava in primerna za moje potomce. Ko opazim in se zavem, da si želim spoznati, seksati in imeti otroke z žensko, ki bi po moji presoji bila videti najbolj zdrava in primerna za moje potomce - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da se s tem vzorcem omejujem, ker presojam in sodim ženske glede na neke podzavestne nerealne kriterije, ki sem jih sprejel kot del sebe iz medijske in druge družbene propagande, kjer se stremi k nerealnim standardom. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si ne bom ustvarjal želje po spoznavanju in seksanju z žensko , ki bi po moji presoji bila videti najbolj zdrava in primerna za moje potomce. Namesto tega si bom takšne predsodke odpustil in obravnaval vsako žensko in vsakega človeka posebej enakovredno in ne na podlagi čustvenih poželenj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil definirati/označevati žensko kot zdravo in primerno za moje otroke, če ima zaobljeno postavo peščene ure in je brez odvečne teže ter hkrati ni presuha, če ima široke boke, ozek pas in okrogle prsi, ki niso ne premajhne in ne prevelike, da bi jo ovirale pri športni aktivnosti, če je videti nasmejana in polna energije in če ne uporablja barvil za lase. Ko opazim in se zavem, da definiram/označujem žensko kot zdravo in primerno za moje otroke, če ima zaobljeno postavo peščene ure in je brez odvečne teže ter hkrati ni presuha, če ima široke boke, ozek pas in okrogle prsi, ki niso ne premajhne in ne prevelike, da bi jo ovirale pri športni aktivnosti, če je videti nasmejana in polna energije in če ne uporablja barvil za lase - se ustavim in diham. Zavedam se, da da ob tem primerjam ženske z nerealnimi in nepreverjenimi ideali in jih s tem presojam/sodim po videzu, kot bolj in manj privlačne, namesto da bi vsako žensko/človeka obravnaval enakovredno in si s tem omogočil interakcijo brez nepotrebnih predsodkov in posledičnih privlačnosti/poželenj in/ali neprivlačnosti/odporov.

Odpusti si, da sem sprejel in si dovolil široke boke označevati kot pomembne za žensko, da lahko ta lažje rodi otroka brez komplikacij in na podlagi tega ženske presojati kot bolj/manj privlačne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čvrste ženske prsi, ne premajhne in ne prevelike, povezovati z nežnostjo, negovanjem in skrbnostjo in na podlagi tega presojati ženske kot bolj/manj privlačne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil športne in rahlo mišičaste ženske definirati/dojemati kot zdrave, energične, samozavestne in vztrajne in jih na podlagi tega presojati kot bolj/manj privlačne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ženske dojemati kot subjekt, ki bo meni rodil otroke in skrbel zame in zanje in na podlagi tega presojati ženske, katere bi bila tej vlogi najbolj ustrezna. Ko opazim in se zavem, da dojemam ženske kot subjekt, ki bo meni rodil otroke in skrbel zame in zanje - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da sem takšen predsodek sprejel skozi družbeno propagando in opazovanje predhodnih vzorcev ljudi in da z dopuščanjem teh vzorcev prelagam odgovornost zase na ženske in ustvarjam neenakovrednost. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da obravnavam vse ženske/ljudi sebi in drugim enakovredno, da ne prelagam odgovornosti na ženske in da ne iščem v ženskah osebo, ki bo meni zagotovila vse tisto, za kar sem se sam prepričal, da nimam in ne morem imeti brez ženske, saj razumem, da s tem posledično po nepotrebnem ženske izkoriščam/zlorabljam za sebične namene.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je seks s po moji oceni idealno privlačno žensko nekaj, kar moram doživeti, ker bom drugače prikrajšan za energetsko izkušnjo, v kateri bi se počutil večvredno in boljše kot prej. Ko opazim in se zavem, da verjamem, da je seks s po moji oceni idealno privlačno žensko nekaj, kar moram doživeti, ker bom drugače prikrajšan za energetsko izkušnjo, v kateri bi se počutil večvredno in boljše kot prej - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da ta želja izvira iz mojih sprejetih nesmiselnih predsodkov o ženskah in njihovem videzu in iz mojega podrejanja pozitivnim čustvom večvrednost, poželenja, navidezni celostnosti in orgazmične izkušnje. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom dopušča/ustvarjal predsodkov do žensk in njihovega videza in da se ne bom po nepotrebnem podrejal in omejeval s pozitivnimi čustvi večvrednost, poželenja, navidezni celostnosti in orgazmične izkušnje in želje po njihovem doživljanju, ker je to le trenutek energetski naboj, ki ni resničen, ki ni stabilen in s katerim si po nepotrebnem izčrpavam telo in ga zlorabljam, ker se raje postavim na stran energije kot resnične fizične realnosti in samodirektivnega življenja.

Naša odgovornost = naša moč

Referendum v Grčiji o prenehanju podpiranja zlorabljajočih "varčevalnih" ukrepov, vsiljenih s strani zasebnih in tajnih bančnih ustanov, peticija v Avstriji o izstopu iz EU, ki jo je podpisalo več kot 260.000 ljudi, uspešna iniciativa na Nizozemskem, po kateri bodo poslanci morali razpravljati o ustreznosti ustvarjanja denarja in podobne mnoge druge iniciative kažejo na to, da smo se ljudje začeli spraševati o smiselnosti bančno-političnih mahinacij, ki se dogajajo za zaprtimi vrati raznih samooklicanih elitnih združb. Ljudje se vedno bolj zavedamo, da je trenutni sistem ustvarjanja denarja na podlagi dolga neustrezen in zlorabljajoč, ter da ga določene družbene elite uporabljajo kot orodje zasužnjevanja in prisile za doseganje svojih sebičnih interesov. To smo dopustili vsi, ker smo enostavno bili preveč zaslepljeni z lastnimi sebičnimi interesi in ker smo se počutili premajhne, da bi karkoli spremenili. Dopustili smo, da nam šolski sistem in mediji operejo možgane tako, da svet dojemamo zelo omejeno in zgolj iz stališča, ki ustreza samooklicanim elitam. A vse bolj prihaja do neizogibnega. Celoten sistem zlorab temelji na hiši iz kart, ki je zgrajena iz laži, manipulacij in zavajanja. S tem, ko posamezniki postajamo vedno bolj samoodkriti in ko ne podpiramo več laži in zavajanja ter zlorabljajočih interesov, postajamo vedno bolj neomajni in samodirektivni, ker se usklajujemo z resnico življenja. Ta ne rabi podpore, ker resnica vedno stoji sama po sebi. Laži pa se lahko obdržijo le z dodatnim zavajanjem. Dejstvo je, da smo vsi enakovredni in enako odgovorni za to, kar dopuščamo v svetu. Do sedaj smo dopuščali zlorabo in trpljenje na račun laži, kot so denar in razna prepričanja o tem, kako smo mi bolj pomembni od drugih, kako so nekateri večvredni in nekateri manj, kako so zlorabe dopustljive, kadar niso v naši bližini, kako so čustva bolj pomembna od zdravega razuma in podobno. Večino teh zlorab še vedno podpiramo, kljub temu pa vedno več ljudi ugotavlja, da zlorabe nimajo nobenega smisla in da moramo sami postati sprememba, ki jo želimo videti v svetu, da se bo dejansko kaj spremenilo. Zato se vedno znova vprašajmo: Kaj sem naredil/a danes, kako sem se spremenil/a danes, da z lastnim zgledom pomagam ustvarjati svet, v katerem bo dostojno življenje vsem zagotovljeno? Kako se lahko jutri spremenim in izboljšam, da bom vedno usklajen/a s Temeljnim Principom, ki je najboljši za vso življenje? Če jaz ne preprečim zlorab, če jaz ne izboljšam, ne bo nihče. Zato se obvezujem, da ne bom čakal drugih. Namesto tega bom vodil samega sebe v samoodkritosti in stal drugim za zgled, ker je početi karkoli drugega izguba časa in življenja.

Temeljni Princip, najboljši za vso življenje: Ne obravnavaj in prezri drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan in prezrt sam na njihovem mestu.

Dan 241 - Obsojanje, iskanje krivca, nezaupanje

Prejšnji blog je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati politike, za katere opazim/dojemam, da so sebični in nerazumni, kot manjvredne in bolj krive za zlorabe, ki se dogajajo. Ko opazim in se zavem, da obsojam politike, za katere opazim/dojemam, da so sebični in nerazumni, kot manjvredne in bolj krive za zlorabe, ki se dogajajo - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da:

1. z obsojanjem politikov ničesar ne dosežem, ker se zaradi tega ne bodo spremenili;
2. s čustvenimi sodbami ne vidim objektivne realne situacije in tako ne vidim ustrezne praktične rešitve, ki je najboljša za vse;
3. si s prelaganjem krivde na politike odvzemam moč, da bi sam stal kot rešitev in zgled, ker se preveč osredotočam na druge.

Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom obsojal politikov, za katere opazim/dojemam, da so sebični in nerazumni, kot manjvredne in bolj krive za zlorabe, ki se dogajajo. Namesto tega bom pozoren na nesprejemljiv/nepotreben vzorec, ki sem ga opazil v politiku in preveril, če ga sam tudi kje izvajam, ter hkrati poiskal rešitev zanj in to rešitev predstavil tudi drugim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati krivca za mojo jezo nad zlorabami, ki jih dopuščamo, nekje izven sebe, v drugih ljudeh, politikih. Ko opazim in se zavem, da sem postal jezen, ko vidim neko zlorabo življenja, ki jo dopuščamo, in da za to iščem krivca ali krivim druge - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da ne bom rešil problema svoje jeza tako, da bom iskal krivce, na katerega bi stresal svojo jezo, ker bom s tem samo povzročil še kakšno dodatno nepotrebno reakcijo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom postal jezen ob tem, ko bom opazil zlorabo življenja in da ne bom iskal krivca, na katerega bi želel svojo jezo stresati. Namesto tega bom dihal, ustavil vsako reakcijo in preveril, kakšna je praktična rešitev za zlorabo, ki sem jo opazil, ter to rešitev uporabil sam in jo delil z drugimi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil vse ljudi in politike obravnavati in soditi kot pokvarjene in nezaupanja vredne. Ko opazim in se zavem, da že v naprej predpostavljam, da so vsi ljudje in politiki pokvarjeni in nezaupanja vredni - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da s takšnim vnaprejšnjim presojanjem ljudem že v naprej onemogočim, da bi jih spoznal takšne, kakršni so v resnici. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da nobenega človeka ali politika ne bom v naprej sodil kot pokvarjenega in nezaupanja vrednega. Namesto tega bom vsakega spoznal in delil z njim svoja spoznanja o tem, kako lahko vsi postanemo zgledni in zaupanja vredni.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi zlonamerni ljudje sabotirali projekte, v katerih sodelujem. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi zlonamerni ljudje sabotirali projekte, v katerih sodelujem - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da s strahom ne rešim problema, ravno nasprotno, posledično želim kontrolirati druge ljudi in situacije, kar je praktično nemogoče in ni prava rešitev. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si ne bom ustvarjal strahu pred tem, da bi zlonamerni ljudje sabotirali projekte, v katerih sodelujem. Namesto tega se usmerjam v samozaupanju, da znam ustrezno oceniti in prepoznati zlorabe in jih tudi preprečiti z ustreznim predvidevanjem, brez da bi si ob tem ustvarjal strah, da bi se to zgodilo.

Dan 239 - Priznavanje napak

Odpustim si, da si nisem dovolil priznati svojih napak, ker sem to enačil z lastno manjvrednostjo, občutkom sramu in ponižanostjo. Ko opazim in se zavem, da priznavanje napake enačim z manjvrednostjo, občutkom sramu in s ponižanostjo - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da je nesmiselno priznavanje napake definirati in povezovati z lastno manjvrednostjo, občutkom sramu in s ponižanostjo, saj s tem ničesar ne razrešim, le počutim se slabo. Zato se obvezujem, da priznavanje napake ne bom več definiral in povezoval z lastno manjvrednostjo, občutkom sramu in ponižanostjo. Namesto tega bom vsako napako priznal in jo izkoristil kot priložnost, da se naučim nekaj novega in izboljšam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil druge ljudi soditi/obsojati/dojemati kot manjvredne, ponižane in osramočene, kadar naredijo napako. Spoznal sem in zavedam se, da je takšno početje nesmiselno, saj ob tem posledično tudi sebe sodim in obsojam kot manjvrednega in osramočenega, če storim napako. Zato se obvezujem, da tudi drugih ne bom več definiral/dojemal/obsojal kot manjvredne, ponižane in osramočene, če bodo storili napako. Namesto tega jim bom pomagal/predlagal, kako lahko napako popravijo, če bo to potrebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi se kot nesposobnega, manjvrednega, osramočenega, kadar isto napako storim večkrat. Ko opazim in se zavem, da sem isto napako storil večkrat - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da ne glede na to, kolikokrat sem naredil isto napak, še vedno ni smiselno, da se sodim in obsojam kot manjvrednega, osramočenega in nesposobnega, saj s tem ničesar ne razrešim. Zato se obvezujem, da bom ob večkratnem ponavljanju iste napake vedno pozoren na vzrok za ponavljanje napake in da bom vedno popravljal svoje ravnanje, dokler napake ne bom popolnoma odpravil.

Odpustim si, da si nisem dovolil priznati, da sem na pultu pozabil kruh, ker se nisem točno spomnil, če sem ga res pozabil jaz ali kdo drug.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi me drugi ljudje začeli soditi kot manjvrednega zato, ker delam napake. Zavedam se, da se dejansko jaz sam sodim kot manjvrednega, kadar delam napake in me zato drugi sodijo. Zato se obvezujem, da sodb drugih ne bom jemal osebno. Namesto tega bom izpostavil nesmisel energetskega obsojanja in presojanja ljudi v smislu manjvrednosti in večvrednosti, v povezavi z delanjem napak, saj to nikoli ne reši problema. Obvezujem se, da bom ob napakah pozoren na to, kaj je vzrok zanjo, da bom tako lahko sebe popravil ali predlagal drugim, kaj lahko storijo za to, da odpravijo vzrok za neko napako, da se ta ne bom več ponavljala.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi X, kadar vidim/dojemam, da ta dela napake ali slabo igra neko igro in se ob počutim tudi sam jezno ali večvredno, ker si mislim, da jaz takšnih napak ne bi delal. Ko opazim in se zavem, da sodim X, kadar vidim/dojemam, da ta dela napake ali slabo igra neko igro in da se ob tem tudi sam počutim jezno ali večvredno - se ustavim in diham. Zavedam se, da ob tem sodelujemo v energetskem presojanju/obsojanju drugih in napak, ki jih počnejo, kar nima nobenega smisla/koristi, saj gre zgolj za ustvarjanje energetskih reakcij v meni in posledično drugih, ki na moje vedenje reagirajo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom presojal in sodil X, kadar vidim/dojemam, da ta dela napake ali slabo igra neko igro. Namesto tega bom usmeril zavedanje na zavedno dihanje in po potrebi predlagal, kako lahko nekdo izboljša svoje početje na podlagi lastnih izkušenj.