Dan 258 - Khazarijska mafija in zdravorazumski odziv brez reakcij

Prejšnji blog je v angleščini.

Pogosto odkrivam in prebiram prikrita dejstva o zgodovini. Nazadnje sem se seznanil s Khazarijsko mafijo, branje članka zelo priporočam. Gre za največjo skrivno organizirano kriminalno združbo psihopatov in sociopatov, katerih predniki izvirajo iz dežele Khazarije. Gre za častilce Baala ali hudiča, njihov cilj pa je s pomočjo "črne magije" oz. trikov, zvijač in prevar zavladati svetu s sedaj že splošno znanim Novim svetovnim redom, kar bi se naj zgodilo že leta 2012, pa se jim je načrt deloma sfižil, saj vedno več ljudi nasprotuje njihovim psihopatskim težnjam. Navadne ljudi, ki niso del njihovih elitnih skrivnih združb, namreč vidijo kot živino, rajo, ki je namenjena zadovoljevanju njihovih potreb. V rednih skrivnih obredih recimo darujejo Baalu dojenčke tako, da jim odrežejo glavo, pijejo njihovo kri in požrejo srce. Radi bi zmanjšali svetovno populacijo z biokemičnim orožjem, GSO hrano, zastrupljanjem v medicini in podobno. S svojim vplivom so med drugim dosegli, da se v večino zobnih past vstavlja fluorid, živčni strup, ki človeka pasivizira in naredi bolj dovzetnega za sledenje ukazom, kar so odkrili tudi Nemci s poskusi na taboriščnikih med 2. svetovno vojno. V ZDA na primer fluorid dodajajo kar neposredno v pitno vodo, pri nas zaenkrat še ne. Dejansko so se infiltrirali v večino svetovnih vodilnih organizacij in položajev, skozi stoletja pa so se naučili delovati skrajno dvolično in prikrito, kjer javnosti prikazujejo humanitarne namene, za zaprtimi vrati pa izvajajo svoje skrivne načrte in zlorabe v tajnosti. To jim še vedno uspeva predvsem zaradi skoraj popolnega nadzora nad bančnim sistemom in javnimi mediji, iz katerih dosledno cenzurirajo vse, kar bi utegnilo razkriti njihove resnične namere in zlorabe. Njihov vpliv ponazarja tudi dejstvo, da so zgodovino Khazarije popolnoma odstranili iz zgodovinskih učbenikov, saj tako ljudi ne vedo, da so častilci hudiča sploh kdaj obstajali in dejansko imeli svojo kraljevino. Ker zaenkrat še ne nadzorujejo interneta, čeprav se močno trudijo to doseči, so vse te informacije prosto na voljo vsakomur, ki ga resnično zanima dejansko delovanje in stanje sveta.

Kadar prebiram takšna dejstva o raznih nedopustnih zlorabah in načrtnem hudodelstvu, se včasih še vedno ujezim, počutim nemočno in obupano, zato se moram še vedno opominjati, da mi ustvarjanje takšnih čustvenih reakcij nič ne koristi. Že davno tega sem spoznal, da v čustvenem stanju ne vidim praktičnih rešitev, ker mi čustva meglijo razum. Pa tudi, če vidim rešitve, jih v čustvenem stanju nisem sposoben učinkovito živeti in vpeljevati, saj je splošno znano, da ljudje s svojimi čustvenimi reakcijami naredimo več škode kot koristi. Poleg tega s čustvi izgubljamo nepotrebno energijo, ki bi jo lahko namenili koristnejšim aktivnostim. Nekateri trdijo, da moraš najprej postati jezen, da lahko potem kaj ukreneš proti zlorabam ali krivicam. To drži samo, če se podrejamo lastnim čustvom. Veliko boljše je, da sledimo načelu, ki je najboljši za vse. Z uporabo samoodpuščanja lahko torej vzorec negativnega čustvenega reagiranja na zlorabo odstranim in nadomestim z odločnim odzivom, ki bo namesto na čustvih temeljil na zdravem razumu in zlatem, temeljnem načelu, ki je najboljši za vse: vedno upoštevaj in obravnavaj druge tako, kot bi želel biti upoštevan in obravnavan sam na njihovem mestu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob branju in spoznavanju zlorab se jeziti in počutiti nemočno in obupano. Ko opazim in se zavem, da se ob branju in spoznavanju zlorab jezim in počutim nemočno in obupano - se ustavim in diham. Zavedam se, da si s temi čustvenimi reakcijami odžiram energijo, ki jo lahko namenim za učinkovito življenje in vpeljevanje rešitev za videne zlorabe. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da med branjem in spoznavanjem zlorab, ki se dogajajo po svetu, nanje ne bom čustveno reagiral z jezo, obupom, občutkom nemoči, strahom itd., saj se zavedam, da je veliko bolj učinkovito to, da to energijo uporabim za dosledno življenje in vpeljevanje rešitev, ki bodo takšne zlorabe preprečile. Tako bom z lastnim zgledom naredil vse, kar lahko, da pomagam vsem zagotoviti dostojno življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil v jezi kriviti druge ljudi za zlorabe, ki smo jih vsi dopustili, ker jih nismo preprečili. Ko opazim in se zavem, da v jezi krivim druge za zlorabe, ki jih nismo preprečili - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem zgolj skušam sprostiti svoj neprijeten občutek jeze na druge, da mi ne bi bilo potrebno prevzeti odgovornosti zase in za to, da sam nisem deloval tako, da bi preprečil zlorabe. Zato se obvezujem, da ne bom več v jezi krivil drugih za moje lastno počutje. Namesto tega bom vedno pozoren na to, da živim in vpeljujem samoodgovornost, da delujem transparentno v skladu s temeljnim načelom in da vedno dajem prednost nesebičnim aktivnostim in preprečevanju zlorab življenje, tako da izpostavljam zlorabe in podajam rešitve zanje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jeziti se na ljudi, ki še vedno vztrajajo v svoji ignoranci, sebičnosti in nepripravljenosti na izpostavljanje in preprečevanje zlorab življenja. Ko opazim in se zavem, da se jezim na ljudi, ki še vedno vztrajajo v svoji ignoranci, sebičnosti in nepripravljenosti na izpostavljanje in preprečevanje zlorab življenja - se ustavim in diham. Ob tem se spomnim na lasten proces in na to, kaj vse sem prehodil, da sem začel razmišljati in vpeljevati korekcijo in samoodgovornost v lastno življenje. Zavedam se, da bodo tudi drugi potrebovali nekaj časa, da spoznajo svojo odgovornost in celo doživeti različne zlorabe na lastni koži, preden bodo pripravljeni upoštevati še kaj več kot lastne sebične interese. Zato se obvezujem, da drugih ljudi ne bom obsojal zato, ker še vedno vztrajajo v svoji ignoranci, sebičnosti in nepripravljenosti na izpostavljanje in preprečevanje zlorab življenja, ker to nikomur ne koristi. Namesto tega bom stal za zgled, podajal rešitve in skušal pospešiti njihov proces prevzemanja odgovornosti zase tako, da jim bom jasno in nazorno prikazoval posledice, če tega ne bodo storili.

Dan 256 - Primerjanje in presojanje ob govorjenju, petju, plesu

Prejšnji blog je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil podvomiti vase in se začeti primerjati z drugimi v momentih pred in ob srečanju z ljudi in pred ali med govorjenjem z drugimi. Ko opazim in se zavem, da sem podvomil vase in se začel primerjati z drugimi, kjer začutim strah v trebuhu - se ustavim in zadiham. Zavedam se, da sem sprožil vzorec primerjanja in samoobsojanja in da lahko to takoj ustavim v zavedanju, da se mi ni treba primerjati in skrbeti o tem, kako me drugi dojemajo, ker je to samo nepotrebna reakcija uma za ustvarjanje energije. Zato se obvezujem, da bom zadihal in se sprostil brez primerjanja in presojanja v momentu, ko se zavem občutka strahu v želodcu pred ali med srečanjem / pogovarjanjem z ljudmi.

Odpustim si, da sem prejel in si dovoli, da me je sram peti pred ljudmi, kadar me drugi slišijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se začeti primerjati in presojati takoj, ko se zavem, da me nekdo vidi ali posluša, še posebej med petjem. Ko opazim in se zavem, da sem se začel primerjati in presojati, ko me nekdo gleda ali posluša, se ustavim in diham. Zavedam se, da se mi ni potrebno primerjati in presojati tudi kadar me drugi vidijo in poslušajo, ne glede na to kaj počnem, tudi ko pojem ali plešem. Zato se obvezujem, da bom ob petju ali plesanju in ko me nekdo vidi ali posluša vedno pozoren na to, da se ne primerjam in presojam in da se bom zavedal, da je to zgolj nepotrebna reakcija mojega uma za ustvarjanje energije.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjave in sodbe očeta, mame in drugih jemati osebno in se nato začeti sam primerjati in presojati, kot da je to nekaj nujnega in potrebnega, da bi lahko bil vsaj tako dober ali boljši od drugih, s čimer se začel neprestano tekmovati sam s seboj, namesto da bi se popolnoma prenehal primerjati z drugimi in presojati ter jemati primerjave drugih osebno in s strahom, da ne bom dovolj dober. Zato se obvezujem, da ne bom več sodeloval v tem vzorcu primerjanja z drugimi ter tekmovanja in presojanja in da me ne bo več stran, da bi se dojemal ali bil dojet kot slabši od koga drugega, ker razumem, da je to zgolj nepotrebna negativna sodba, s katero si vzbujam čustvo manjvrednosti in strahu, če jo vzamem osebno. Zato nobene sodbe v smislu večvrednosti in manjvrednosti ne bom več jemal osebno in se tudi na tak način ne bom več primerjal in sodil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob plesanju misliti na to, kako sem videl druge plesati in poskušati ponavljati gibe za drugimi. Ko opazim in se zavem, da si med plesanjem predstavljam, kako sem videl druge plesat - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem svoje gibe primerjam z drugimi v strahu, da ne bi plesal "slabo" in da to ni potrebno, ker se mi ni potrebno primerjati in gibe/ples deliti na slab ali dober. Zato se obvezujem, da med plesom / petjem / izražanjem ne bom razmišljaš o tem, kako sem videl druge plesati /peti / se izražati in da se ne bom več presojal in delil ples / petje / izražanje na "dobrega" in "slabega" ter da ne bom mnenja in sodbe drugih jemal osebno. Namesto tega se bom osredotočil na dihanje in izražanje sebe v sedanjem trenutku predvsem zase, da sem uživam v trenutku in ne zato, da bi zadostil pričakovanjem ali sodbam drugih, ker razumem, da so vse sodbe in predsodki ljudi zgolj reakcije umov zato, da bi ustvarjali energijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil moški ples presojati kot nekaj nespodobnega, neuglednega, slabega, ko je oče enkrat omenil, naj ne postanem baletnik. Zavedam se, da je takšna sodba nepotrebna in služi zgolj za ustvarjanju energija za um. Zato se obvezujem, da ne bom več moškega plesa / baleta in drugih aktivnosti / stvari delil na ugledne in sramotne, ker to nima smisla. Namesto tega bom spoznal namen vsake aktivnosti in to uporabil za odpravljanje lastnih omejitev in spoznavanje novih načinov izražanja.

Dan 252 - Odpor do branja knjig

Prejšnji blog je v angleščini.

Odpustim si, da sem prejel in si dovolil ustvariti odpor do branja knjig, ko pomislim na branje ali med branjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil uporabljati izgovor, da je branje knjig izguba časa, ker se iz njih ne naučim prakse ali ker govorijo o temah, ki meni ne bodo koristile.

Med branjem si lahko določim cilj/namero, da bom pozoren na praktične nasvete / primere, ki jih lahko sam uporabim v življenju.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil presojati/soditi knjige glede na to, kdo je avtor.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi celotno knjigo na podlagi posameznih trditev iz njih, s katerimi se ne strinjam oz. za katere vidim/se mi zdi, da so napačne, neustrezne in neučinkovite. Ko opazim, da to počnem, se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom pozoren na sodbe do določenih trditev v knjigah, za katere se mi bo zdelo, da so neustrezne. V takšnem primeru si bom odpustil odpor do trditve in še enkrat preveril, če lahko trditev zavrnem na podlagi lastnih praktičnih izkušenj in če te po kontekstu ustrezajo tistim iz trditve. Če ja, potem bom trditev enostavno zavrnil in bral naprej ter iskal koristne nasvete. Drugače pa bom trditev ob priložnosti preizkusil v praksi in ugotovil, če je nasvet res koristen.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob misli na branje/med branjem postati živčen/nervozen in nestrpen, ker si v mislih dovolim imeti ideje o tem, kaj bi lahko drugega počel, kar dojemam kot bolj "zabavno", kar presojam na podlagi vznemirjenja ali kakšnega drugega pozitivnega čustva, ki si ga ob tem poustvarim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil misliti, da branje knjige ni koristno in zabavno. Spoznal sem in razumem, da si bom v praktičnem smislu veliko bolj olajšal življenje z branjem, ker bom lahko pridobil koristne nasvete, ne pa s sprehajanjem, igranjem iger ali kakšno drugo obliko "zabave", kar je v resnici bežanje od odgovornosti do samega sebe, da bi se zabaval ob učenju in opravljanju čim širše koristnih opravil. Zato se obvezujem, da bom vsakršno takšno miselno distrakcijo iskanja "zabave" takoj odpustil in se osredotočil na to, da se zabavam/uživam v opravljanju čim širše koristnih opravil.

Kadar bom opazil, da sem med branjem nestrpen/živčen, se bom ustavil in dihal. Vprašal se bom, zakaj sem nestrpen/živčen in si razloge odpustil, dokler ne bom nestrpnosti/živčnosti ustavil in se nato vrnil k branju.

Odpustim si, da si nisem dovolil vsaj pol ure na dan nameniti branju izbranih knjig, ki mi bodo koristile s praktičnimi nasveti. Obvezujem se, da bom vsak dan namenil pol ure branju izbranih koristnih knjig ali blogov in izvajal korekcijo, kot sem si zapisal.

Kako bo vpeljava zagotovljenega dohodka vplivala na (moje) življenje?

Po vpeljavi sistema zagotovljenega življenjskega dohodka bo vsak izmed nas vsak mesec, do smrti, na svoj račun prejel temeljni dohodek: zadostno količino denarja, s katerim si bomo lahko izpolnili osnovne potrebe po hrani, stanovanju in oblačilih, izobrazbi in zdravstvenem zavarovanju. Vse to bomo imeli zagotovljeno, tudi če nismo zaposleni. Če pa se kje zaposlimo, bo naša plača vsaj dvakrat večja od temeljnega dohodka. V tem primeru (v času zaposlenosti), temeljnega dohodka ne bomo prejemali, ker si z vsaj dvakrat večjo plačo lahko sami zagotovimo vse, kar potrebujemo za dostojno življenje.

Kako bo to vplivalo na moje življenje? Recimo, da je takšen sistem začel delovati z današnjim dnem. Kaj se spremeni v mojem življenju?

Seveda si najprej oddahnem, ker me ne skrbi več, če bom sploh dobil službo in lahko poravnal osnovne mesečne stroške za najemnino, hrano in položnice. Prav tako me ne skrbi več za pokojnino in kako bom preživel v starosti. Ker me najbolj veseli praktično izboljševanje družbenih odnosov, sistemov in preprečevanje zlorab življenja, bi rad delal kot prostovoljec v mednarodni skupnosti iz JAR, kjer takšne rešitve razvijamo, izpopolnjujemo in vpeljujemo v družbo. Prav tako me veseli delo v naravi, na kmetiji, zato bi pomagal pridelovati hrano, skrbeti za živali in vzdrževati poslopja. Ker sem materialno zelo skromen, bi mi prejemanje zagotovljenega dohodka večinoma povsem zadostovalo. Kadar pa bi želel kam odpotovati ali si kupiti kakšno tehnično opremo, kot je recimo nov računalnik, bi si verjetno poiskal kakšno družbeno koristno in potrebno delo, ki je bolj fizične narave, ker rad delam z rokami na prostem. Lahko bi recimo pomagal pri odvažanju smeti, pomagal pri kakšni gradbenih delih ali pri čiščenju in urejanju okolja, ali pa se vključil v kakšen programerski projekt. Prav tako bi se lahko bolj posvečal mentorstvu in pomoči drugim pri razumevanju delovanja človeškega uma in čustev ter pri odpravljanju neželenih in nepotrebnih miselnih in vedenjskih vzorcev s pomočjo samoodpuščanja. Poleg tega bi se tudi veliko več in lažje udejstvoval politično, kjer se zavzemam za vpeljavo rešitev, ki niso podrejene dobičkom in sebičnim interesom, ampak podpiranju vsega življenja. Vsekakor bi se lahko mirno posvetil aktivnostim, s katerimi bi čim več pripomogel k zagotavljanju dostojnega življenja vsem, brez da bi se pri tem moral minimalno 8 ur na dan ukvarjati s službami, ki večinoma ničesar ne prispevajo k odpravljanju družbenih problemov in zlorab, saj so vsa naravnana zgolj na profit. Profit, ki je namišljen, fiktiven, v praksi pa se kaže v sebični zlorabi soljudi in okolja.

Z vpeljavo ZŽD bomo tako drug drugemu zagotovili dostojno razporeditev dobrin, ker smo vsi odgovorni, da drug drugemu zagotovimo dostojno življenje in da dajemo, kot želimo prejemati. Ne pa da samo sebično jemljemo. Zemlja nam vse dobrine ponuja brezplačno, zato si jih ne moremo prisvajati na račun in v škodo drugih. Zemlja ni naša lastnina, ravno obratno: mi smo last Zemlje, iz katere smo prišli in v katero se vrnemo. Za delo, ki ga opravljamo nad dobrinami Zemlje ali za druge, moramo biti pošteno plačani, saj imajo od našega dela korist tudi drugi. Hkrati s tem pa ne moremo dobrin odrekati drugim, ker nikoli niso bile naše. Naše je samo delo, ki ga opravljamo. Točno to je upoštevano v sistemu zagotovljenega življenjskega dohodka, v katerem bomo vsem zagotovili dostop do dobrin za dostojno življenje, hkrati s tem pa bodo tisti, ki delajo, za to pošteno plačani.

Dan 248 - Nepotrebno primerjanje v procesu samokorekcije

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram počakati druge, da postanejo dovolj samodirektivni, preden lahko sam nadaljujem z lastno samodirekcijo v aktivnosti, za katere vidim, da jih lahko in moram narediti v sklopu tega, kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil uporabljati misel "drugi ne naredijo toliko kot jaz in kar bi lahko" kot izgovor za to, da tudi sam naredim manj kot lahko.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sebe in svoje delo primerjati z drugimi in njihovim delom in na tak način tekmovati, kjer izgubim motivacijo, če se mi zdi, da naredim več kot drugi. Namesto, da bi se osredotočil na svojo samodirekcijo in aplikacijo v zavedanju, da sem popolnoma sam odgovoren zase in da se le omejujem s tem, če se v samodirekciji primerjam z drugimi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjati sebe z drugimi v procesu in tekmovati z njimi, namesto da bi se od njih zgolj učil dobrih praks.

Odpusti si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvrednega od drugih v procesu, kadar sem dojemal, da sem boljši - in manjvrednega, kadar sem dojemal, da sem slabši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil proces samokorekcije obravnavati/dojemati kot tekmovanje z drugimi in samim s sabo, kjer lahko izgubim ali zmagam, namesto da bi deloval v spoznanju/zavedanju, da z vsakim odpravljenim vzorcem/korekcijo postajam bolj samodirektiven in podporen zase in za druge in da ne gre le za nek namišljen končni cilj, ampak da so pomembni vsi vmesni koraki procesa samokorekcije. Zato je bolje, da sem hvaležen za vsako korekcijo, ki jo ponotranjim in na to, katero korekcijo lahko naslednjo ponotranjim. Vsakršno drugačno primerjanje in tekmovanje je popolnoma odveč in nekoristno.

Dan 247 - Razumevanje samega sebe

Prejšnji blog je v angleščini.

V današnji družbi se nikoli zares ne naučimo, kako smo kot človeško bitje zgrajeni in kako samega sebe ustvarjamo. Tega ne vedo naši starši in tudi v nobeni šoli tega ne bomo slišali. Človek je zgrajen iz treh povezanih delov, ki jih lahko vidite na spodnji sliki.

Prvi sestavni del, iz katerega smo kot človek sestavljeni, je naše fizično telo. Vsi se zavedamo, da ga imamo. Ne moremo pa trditi, da mi smo to fizično telo, da smo popolnoma poenoteni in poenakovredeni z njim. Če bi to držalo, potem bi se zavedali vsake svoje celice, vseh organov, vseh premikov v našem telesu. Ko bi nas kaj bolelo ali ko bi zboleli, bi točno vedeli, kaj je temu vzrok in kako se pozdraviti. Vendar tega ne vemo, ker smo dejansko precej ločeni od svojega fizičnega telesa. Ga zgolj uporabljamo kot ogrodje, s katerim se lahko premikamo v tej naši fizični realnosti.

V samem bistvu smo živo bitje s sposobnostjo zavedanja in samodirekcije. Če se zavemo svoje lokacije v telesu in jo poskušamo določiti, bi jo opredelili približno tam, kjer je na sliki zelena točka v glavi. Naše fizično telo in mi kot živo bitje sta torej dva sestavna dela nas kot človeka, ki ju je mogoče ločiti. To dejstvo lahko opazimo recimo takrat, kot človek umre in živega bitja ni več v telesu, telo pa še vedno obstaja. Včasih se zgodi, da ima kdo nesrečo in pade v komo, kjer morajo telo priključiti na aparate, ki širijo in krčijo pljuča in poganjajo kri po telesu. V takšnem primeru lahko telo kot organizem še vedno živi in celo raste, živega bitja pa ni več v njem.

Tretji sestavni del nas kot človeka pa je tisti, ki se ga večina ljudi najmanj zaveda. To je naš um ali umsko-zavestni sistem. To so naše misli, naša čustva in spomini. Obstaja kot energetsko polje po celem telesu, ki si ga skozi odraščanje sami razvijamo in izpopolnjujemo z uporabo misli. Na žalost nam nikoli nihče ne razloži, da mi kot živo bitje nismo naše misli, naša čustva in spomini. Mi kot živo bitje si naše misli zgolj sami ustvarjamo. Zato je naš um orodje (kot kladivo), s katerim ustvarjamo sami sebe. Lahko ga uporabljamo sebi in drugim v podporo, ali pa sebi in drugim v škodo. Nobenega orodja ne moremo učinkovito uporabljati, če se sploh ne zavedamo, da ga imamo in če ne razumemo, kako deluje. To bi moralo biti vsem razumljivo. Popolnoma enako velja za naš um.

Kot otroci se začnemo učiti besed od staršev. Iz teh besed začnemo sestavljati misli. Vendar od staršev ne povzamemo zgolj besed, ki jih slišimo, ampak tudi energetski naboj, ki ga te besede nosijo. Ta naboj so predvsem čustva. Če se eden od staršev na nas jezno dere, čutimo to energijo jeze, ki jo besede prinašajo v naše telo, ko zvok (energetski naboj) potuje skozenj. Potem se, pogosto nezavedajoč, odločimo, kako se bomo na te čustveno nabite besede odzvali. Besede lahko v celoti sprejmemo, skupaj z njihovim čustvenim naboje, lahko si do njih ustvarimo odpor, ker nam občutek ni prijeten, lahko pa smo tudi nevtralni in pustimo, da gre vse skupaj skozi nas, brez da bi besede ali energijo ponotranjili. Najpogosteje besede sprejmemo skupaj s čustvenim nabojem ali pa do njih ustvarimo odpor. Sčasoma si tako tudi sami začnemo ustvarjati čustva, z uporabo naučenih in ponotranjenih besed, nabitih s čustveno energijo. Razvijemo umsko-čustvene vzorce razmišljanja, reagiranja in ravnanja, ki jih v veliki meri prekopiramo od svojih staršev in drugih. Pri tem se začnemo podrejati lastnim mislim in čustvom in se prenehamo zavedati, da si točno te misli in čustva sami ustvarjamo. Tako si zgradimo avtomatiziran sistem, umsko-čustveni sistem ali um, ki nas začne usmerjati namesto nas. Tako postanemo neke vrste pol-avtomatski živi robot, ker se podrejamo lastnim ustvarjenim miselno-čustvenim vzorcem (programom), ki se neprestano izvajajo v naši podzavesti, ker smo jih tja potlačili, namesto da bi zanje prevzeli odgovornost in poiskali ustrezno praktično rešitev, ki ne bo temeljila na čustveni reakciji. Skozi odraščanje si na primer lahko ustvarimo strah pred psi, ker nas je en pes ugriznil. Zdaj pa smo podrejeni temu strahu in ga ne znamo odstraniti, ker se ne zavedamo, kako smo si ga sploh ustvarili in ker verjamemo, da smo mi naše misli in naša čustva. Druga posledica našega nerazumevanja delovanja lastnega uma in s tem samega sebe je tudi to, da nas lahko posledično drugi manipulirajo. Kdor razume, kako deluje človeški um, lahko to znanje uporabi v škodo ljudi, ki se tega ne zavedajo. Um vsakega človeka je namreč po načinu delovanja popolnoma enak. Tako lahko nekdo zavedno manipulira misli in čustva drugega človeka tako, da uporablja specifične besede, za katere ve, kakšen učinek bodo imele na tega človeka. Ker se takšen človek ne zaveda (ali pa zelo slabo) lastnih misli in čustev, enostavno (čustveno) reagira na besede tako, kot je predvideval in želel tisti, ki ga manipulira. Tako se manipulirani človek začne obnašati tako, kot je želel tisti, ki ga manipulira. To taktiko in slabost ljudi znajo zelo dobro izkoriščati korporacije v svojih propagandnih sporočilih na TV in povsod drugod. Pa tudi politiki in razne skrivne skupine ljudi, ki želijo množice usmerjati v svojo korist.

Resnično opolnomočeni kot živo bitje smo šele takrat, ko točno razumemo, kako deluje naš um in kako si z lastnimi mislimi ustvarjamo lastna čustva in miselne ter vedenjske vzorce. Če si ob tem postavimo še načelo, po katerem živimo, potem nas nihče več ne more manipulirati. Samo eno življenjsko načelo je takšno, s katerim v svojem svetu ne bomo ustvarjali konfliktov in neželenih posledic. To načelo je najboljše za vse življenje in se glasi: druge obravnavam in upoštevam tako, kot bi želel-a biti obravnavan-a in upoštevan-a sam-a na njihovem mestu. Pa se ravnamo po tem načelu v vsakem svojem dihu? Ne. Da to lahko dosežemo, moramo odstraniti vzorce mišljenje in ravnanja, ki se z načelom ne skladajo. To pa lahko zares učinkovito naredimo le skozi proces samoodkritosti, samoodpuščanja in praktične samokorekcije. Primere lahko najdete na mojem blogu. Kdo pa si želi natančno spoznati, kako deluje naš um in s katerimi orodji si lahko pomagamo prevzeti samodirekcijo in se opolnomočiti, pa priporočam spletni tečaj DIP Lite. Nihče drug ne bo vlagal v vaš osebni razvoj, to lahko storite le sami. Če nič ne naredimo, da nam bo v življenju bolje, nam bo zagotovo le še slabše. Izbira je torej očitna in lahka. Storite nekaj zase, naučite se uporabljati lasten um sebi in drugim v podporo.

Dan 242 - Usodna privlačnost?

Kot moški sem podedoval in sprejel kot del sebe določene podzavestne vzorce do žensk in ženskih teles, v povezavi z vizualno spolno privlačnostjo in tudi simbolno, kjer me na ženskah privlačijo dojete lastnosti, ki naj bi bile zanje značilne in od katerih sem se sam ločil. Ali bolje rečeno prepričal, da sem od njih ločen in da zato potrebujem žensko, da bom celosten. Zato bom v tem blogu raziskal omenjene podzavestne povezave na simbolni ravni, ker opažam, da do žensk še vedno čutim privlačnost, s katero se omejujem.

Ko opazim meni privlačno žensko, začutim v trebuhu in prsih rahel val pozitivne čustvene energije, ki si jo lahko opišem kot mešanico vznemirjenja, poželenja, vzburjenja, zanimanja, motivacije, pričakovanja in želje po navezavi stika in po vzpostavljanju odnosa z žensko in seveda tudi z željo po seksu z njo. Slednje bi nekako simbolno pomenilo, da se "dobil" in se združil s vsem, kar se v tej ženski videl kot projekcijo svojih želja. Te izhajajo iz prepričanja, da sedaj tega nimam in da bi to lahko dobil le z odnosom z žensko. Od česa točno torej sedaj v tem kontekstu verjamem, da sem ločen?

Všeč mi je že sam občutek, ki da doživim ob pogledu na meni privlačno žensko.

Odpusti si, da sem sprejel in si dovolil definirati čustva vznemirjenja, poželenja, vzburjenja, zanimanja, motivacije, pričakovanja in želje po navezavi stika in po vzpostavljanju odnosa z žensko in želje po seksu z njo kot pozitivna čustva, kjer se počutim/dojemam kot nekaj več kot prej, kadar teh čustev ne čutim. Spoznal sem in zavedam se, da se ob takšnih čustvenih energijah omejujem v prepričanju poželenja, kjer v sebi ustvarjam frikcijo s prepričanjem, da mi nekaj manjka in da potrebujem nekaj izven sebe (žensko), da bom celosten in zadovoljen, kar je nemogoče in nepotrebno, saj si lahko le sam spet dam/povrnem vse, za kar sem se prepričal, da nimam. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom čustvenih reakcij vznemirjenja, poželenja, vzburjenja, zanimanja, motivacije, pričakovanja in želje po navezavi stika in po vzpostavljanju odnosa z žensko in želje po seksu z njo označeval kot nekaj pozitivnega. Namesto tega se bom zavedal, da bom veliko manj čustveno obremenjen, ko takšnih čustvenih reakcij v sebi ne bom veš dopuščal, ker z njimi telesu po nepotrebnem odžiram energijo in si onemogočam, da bi vse ljudi obravnaval enakovredno, brez da bi nanje pozitivno/negativno čustveno reagiral.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si spoznati, seksati in imeti otroke z žensko, ki bi po moji presoji bila videti najbolj zdrava in primerna za moje potomce. Ko opazim in se zavem, da si želim spoznati, seksati in imeti otroke z žensko, ki bi po moji presoji bila videti najbolj zdrava in primerna za moje potomce - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da se s tem vzorcem omejujem, ker presojam in sodim ženske glede na neke podzavestne nerealne kriterije, ki sem jih sprejel kot del sebe iz medijske in druge družbene propagande, kjer se stremi k nerealnim standardom. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si ne bom ustvarjal želje po spoznavanju in seksanju z žensko , ki bi po moji presoji bila videti najbolj zdrava in primerna za moje potomce. Namesto tega si bom takšne predsodke odpustil in obravnaval vsako žensko in vsakega človeka posebej enakovredno in ne na podlagi čustvenih poželenj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil definirati/označevati žensko kot zdravo in primerno za moje otroke, če ima zaobljeno postavo peščene ure in je brez odvečne teže ter hkrati ni presuha, če ima široke boke, ozek pas in okrogle prsi, ki niso ne premajhne in ne prevelike, da bi jo ovirale pri športni aktivnosti, če je videti nasmejana in polna energije in če ne uporablja barvil za lase. Ko opazim in se zavem, da definiram/označujem žensko kot zdravo in primerno za moje otroke, če ima zaobljeno postavo peščene ure in je brez odvečne teže ter hkrati ni presuha, če ima široke boke, ozek pas in okrogle prsi, ki niso ne premajhne in ne prevelike, da bi jo ovirale pri športni aktivnosti, če je videti nasmejana in polna energije in če ne uporablja barvil za lase - se ustavim in diham. Zavedam se, da da ob tem primerjam ženske z nerealnimi in nepreverjenimi ideali in jih s tem presojam/sodim po videzu, kot bolj in manj privlačne, namesto da bi vsako žensko/človeka obravnaval enakovredno in si s tem omogočil interakcijo brez nepotrebnih predsodkov in posledičnih privlačnosti/poželenj in/ali neprivlačnosti/odporov.

Odpusti si, da sem sprejel in si dovolil široke boke označevati kot pomembne za žensko, da lahko ta lažje rodi otroka brez komplikacij in na podlagi tega ženske presojati kot bolj/manj privlačne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čvrste ženske prsi, ne premajhne in ne prevelike, povezovati z nežnostjo, negovanjem in skrbnostjo in na podlagi tega presojati ženske kot bolj/manj privlačne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil športne in rahlo mišičaste ženske definirati/dojemati kot zdrave, energične, samozavestne in vztrajne in jih na podlagi tega presojati kot bolj/manj privlačne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ženske dojemati kot subjekt, ki bo meni rodil otroke in skrbel zame in zanje in na podlagi tega presojati ženske, katere bi bila tej vlogi najbolj ustrezna. Ko opazim in se zavem, da dojemam ženske kot subjekt, ki bo meni rodil otroke in skrbel zame in zanje - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da sem takšen predsodek sprejel skozi družbeno propagando in opazovanje predhodnih vzorcev ljudi in da z dopuščanjem teh vzorcev prelagam odgovornost zase na ženske in ustvarjam neenakovrednost. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da obravnavam vse ženske/ljudi sebi in drugim enakovredno, da ne prelagam odgovornosti na ženske in da ne iščem v ženskah osebo, ki bo meni zagotovila vse tisto, za kar sem se sam prepričal, da nimam in ne morem imeti brez ženske, saj razumem, da s tem posledično po nepotrebnem ženske izkoriščam/zlorabljam za sebične namene.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je seks s po moji oceni idealno privlačno žensko nekaj, kar moram doživeti, ker bom drugače prikrajšan za energetsko izkušnjo, v kateri bi se počutil večvredno in boljše kot prej. Ko opazim in se zavem, da verjamem, da je seks s po moji oceni idealno privlačno žensko nekaj, kar moram doživeti, ker bom drugače prikrajšan za energetsko izkušnjo, v kateri bi se počutil večvredno in boljše kot prej - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da ta želja izvira iz mojih sprejetih nesmiselnih predsodkov o ženskah in njihovem videzu in iz mojega podrejanja pozitivnim čustvom večvrednost, poželenja, navidezni celostnosti in orgazmične izkušnje. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom dopušča/ustvarjal predsodkov do žensk in njihovega videza in da se ne bom po nepotrebnem podrejal in omejeval s pozitivnimi čustvi večvrednost, poželenja, navidezni celostnosti in orgazmične izkušnje in želje po njihovem doživljanju, ker je to le trenutek energetski naboj, ki ni resničen, ki ni stabilen in s katerim si po nepotrebnem izčrpavam telo in ga zlorabljam, ker se raje postavim na stran energije kot resnične fizične realnosti in samodirektivnega življenja.