Na tej strani delim osebni proces samo-odkritosti, samo-odpuščanja in samo-korekcije, v sklopu uveljavljanja praktičnih rešitev za dostojno živenje vseh.
Vendar pa je dejstvo, da problem ni v tem, da ne bi poznali boljše oblike sistema, kjer bi vsi lahko živeli dostojno in zabavno življenje. Takšno prepričanje je bolj izgovor za to, da ne bi prevzeli odgovornost za trud k boljšemu sistemu, s čimer pokažemo tudi lastno ignoranco in nezanimanje za rešitve osebnih in družbenih problemov. Problem je torej v posamezniku, v nas, ki si skozi odraščanje in življenje ustvarimo prepričanje, da je človeška osebnost nespremenljiva, da je človek po "naravi" podrejen čustvom (torej egoizmu) in da zato ljudje nismo sposobni izboljšati sebe in postati živo bitje, ki živi po principu "ne obravnavaj drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na mestu drugega". Takšno prepričanje si ljudje ustvarimo predvsem zaradi pomanjkanja zavedanja o tem, kako si ustvarjamo lastne misli in čustva. Oboje namreč jemljemo kot nekaj samoumevnega in se z njimi poosebljamo v trenutku, ko nam misli "padejo" na pamet in ko čustva doživimo. S tem se jim nezavedno podrejamo in dovolimo, da nas vodijo. Dejstvo pa je, da si misli in čustva vedno ustvarjamo sami, zato smo zanje popolnoma odgovorni. Kakor sem spoznal v lastnem raziskovanju svojih miselnih vzorcev, lahko tudi vedno samo-iskreno ugotovimo, ZAKAJ razmišljamo in čustvujemo, tako kot to pač počnemo, v kateremkoli določenem trenutku. Če sem tako bil prepričanja, da se moje "narave" ne da spremeniti in da sem podrejen lastnim čustvom, sem nato v samo-iskrenosti raziskal, zakaj tako razmišljam. Ugotovil sem, da sem to uporabljal kot izgovor za to, da mi ne bi bilo potrebno prevzeti odgovornosti za samega sebe in za to, da postanem dober človek. Dober v smislu, da ne obravnavam drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na mestu drugega, pa tudi dober v smislu, da aktivno sodelujem pri ustvarjanju družbenih odnosov (sistema), kjer bo dostojno življenje vsem zagotovljeno. Ko sem si ta vzorec odpustil, sem na podoben način nadaljeval z ostalimi vzorci, ki sem jih pri sebi opazil in jih tudi odpravil, s čimer še vedno nadaljujem. Tako sem si dokazal, da se vsak človek lahko spremeni sam in da je naša resnična narava zgolj ta, da smo učljivi in da si sami ustvarjamo lastno osebnost in lastne navade. Tako se tudi sami odločamo, na kakšen način se bomo odločali. Se bomo podrejali čustvom ali se bomo ravnali po principih, ki so najboljši za vse nas? Odločitev in odgovornost zanjo je popolnoma v naših rokah.
Naše življenje se v trenutku izboljša, ko prevzamemo odgovornost za svojo izobrazbo in lastno prevzgojo v človeka, ki se ne podreja čustvom, ampak živi po principih, ki so najboljši za vse nas. Tako lahko po tem s svojim zgledom pomagamo tudi drugim do takšnega osebnega stanja. Ta osebni proces lastne osvoboditve podrejenosti čustvom najlažje izvajamo z orodjem samo-iskrenega samo-odpuščanja s praktično samo-korekcijo, pri čemer si pomagamo s pisanjem in zavednim dihanjem. Primere uporabe lahko najdete na tem blogu in mnogih drugih.
Kogar opisani osebni proces že zanima, se lahko pridruži tudi mednarodni skupini, kjer si pomagamo in sodelujemo na projektih: http://destonians.com/
Svet bomo spremenili v vsem prijaznega le tako, da bomo z lastnim zgledom sodelovali pri izvajanju specifičnih projektov, ki so potrebni, da lahko vsem ljudem zagotovimo dostojno in zabavno življenje. Zato te vabim, da se nam pridružiš in postaneš človek, ki je del rešitve in ne del problema.
V današnji družbi lahko vse bolj opažamo sindrom nerazumnega potrošništva. Lahko bi mu rekli tudi impulzivno ali statusno potrošništvo, vendar pa gre v vseh primerih zgolj za čustveno potrošništvo, kjer se posameznik odloča za nakup na podlagi lastnih čustev, namesto na podlagi zdravorazumske potrebe po izdelku ali storitvi. Ta pojav je posledica posameznikovega nezavedanja lastnih čustev in njihovega vpliva na to, kako in kdaj se odločamo za nakup in kako izbiramo.
Podjetniki so s pomočjo psihologov že davno tega ugotovili, da se ljudje večinoma ne zavedajo svojega ustvarjanja lastnih čustev in posledičnega nezavednega podrejanja le-tem. Tako so začeli nezavednega človeka manipulirati s propagandnimi sporočili, s katerimi gledalca vzpodbujajo k temu, da bi si ob gledanju reklame nezavedno ustvaril določena čustva, na podlagi katerih bi se nato odločil za nakup reklamiranega izdelka. Tipično so reklame zasnovane tako, da v gledalcu skušajo vzbujati čustvo manjvrednosti, nezadostnosti in samo-obsojanja (predvsem lepotni izdelki) ali čustvo strahu pred izgubo priložnosti za prilaščanje nečesa "novega", "boljšega", lahko tudi strah pred izgubo zdravja ali "uglednega" družbenega statusa, če si določenega izdelka ne bomo kupili.
Ob samo-iskrenem pregledu reklam in lastnih čustvenih reakcij nanje lahko ugotovimo, da veliko taktik oglaševanja namerno, a prikrito, poskuša v nas vzpodbujati razne namišljene in nerazumne strahove, čeprav je na prvi pogled reklama zavita v humor ali kakšno drugo masko. Vse te manipulacije dejansko spadajo v kategorijo tehnik pranja možganov, ki so jo skozi človeško zgodovino razvijale razne politične, vojaške in verske ustanove za svojo propagando, z namenom podrejanja množic in umetnega ustvarjanja družbenega mišljenja. Z vztrajnim ponavljanjem ekonomske propagande (pranja možganov) se nam tako kot gledalcem, še posebej, če se tega ne zavedamo, sčasoma vtisnejo v podzavest različni čustveni vzorci. Na njihovi podlagi se kot ljudje, ki smo se brez-sramno poimenovali kar potrošniki, nerazumno in čustveno odločamo za nakup in trošenje, da bi zadovoljili svojim čustvom. Bolj natančno, da bi zadovoljili lastnemu "pomanjkanju" pozitivnih čustev, ki si jih ustvarimo in doživimo ob nakupu. Resnično zadovoljevanje čustev je seveda nemogoče, ker vsa čustva izvirajo iz našega umskega stanja, ki si ga ustvarjamo sami, in ne iz praktičnega, fizičnega pomanjkanja telesa, kot je to značilno za lakoto ali žejo. To pomeni, da kot potrošnik večinoma skušamo svoje nerazumne strahove in druga negativna čustva zamenjati s pozitivnimi čustvi lagodja in moči ob tem, ko kupimo nekaj "novega", "boljšega", tako pa se podamo v neskončni cikel ustvarjanja in podrejanja lastnim pozitivnim in negativnim čustvom. Pri tem pogosto kot pogoj za spremembo svojega čustvenega stanja postavimo ravno izvedbo nakupa samega, pri čemer je objekt nakupa drugotnega pomena. Ste se že kdaj po nakupu nečesa, kar ste si želeli, počutili krivo? Odlično, to pomeni, da ste dovolj samo-iskreni, da se zavedate, kdaj ste nekaj kupili zaradi čustvenega impulza in ne zato, ker bi to bilo resnično smiselno in potrebno. Takšne lastne vzorce najlažje odpravljamo s samo-odkritim samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo.
Tudi sami trgovski centri uporabljajo različne prikrite podzavestne manipulacije. Na primer: Samodejna vrata se namenoma vrtijo in odpirajo počasi, prav tako se pogosto v centrih vrti počasna glasba. Ljudje namreč večinoma pridemo v trgovino z avtomobilom. V takšnem stanju moramo hitro reagirati, zato se možgani in človekova zavest prilagodita hitremu procesiranju podatkov in hitremu odločanju. Trgovci nočejo, da bi potrošnik v takšnem umskem stanju nakupoval, saj bi prehitro opravil nakup. Zato poskušajo v centrih na ljudi vplivati tako, da se človekov um čimbolj upočasnijo z omenjenimi triki, saj si bo človek, ki je umirjen, ogledal več propagandnih (akcijskih) sporočil in si posledično lahko ustvaril več čustev, se (podzavestno) spomnil večih reklam s TV-ja in podobno. Vse to pa bo vodilo v to, da bo kupil več izdelkov, ki jih niti ne potrebuje. Posledično potrošniki, katerih podzavest je nasičena s propagandnimi sporočili, v trgovinah pogosto kupijo veliko izdelkov, ki jih sploh niso imeli namena kupiti, preden so vanjo vstopili. Prav tako kupujejo drage izdelke, kot so oblačila, avtomobili, elektronske in druge naprave zato, da bi zadovoljili svojim čustvom in ne praktičnim potrebam.
Skozi desetletja potrošniškega pranja možganov smo vzgojili ljudi in družbo, ki nakupuje popolnoma nerazumno in čustveno. Ljudem nikoli ni dovolj ravno zaradi podrejanja lastnim čustvom, zato jemljejo potrošniške kredite in delajo več in dlje kot kdajkoli prej, da bi si le lahko privoščili novega iPhone-a, "moderen" kos obleke ali sanjske počitnice. Vse to pa večinoma temelji zgolj in le na čustvih in strahovih posameznika, ki se ne zaveda, da si čustva in strahove ustvarja sam in da se jim sam podreja, k čemur ga neprestano vzpodbujajo propagandna oglasna sporočila z različnimi tehnikami pranja možganov.
Nerazumno, čustveno potrošništvo je problem, ki ga moramo nujno rešiti, ker bomo v nasprotnem primeru nerazumno potrošili vse, kar se potrošiti da in uničili Zemljo in samega sebe. Rešitev za to, kakor vedno, se skriva v nas samih. Zato smo vsi odgovorni, da spremenimo svoje navade in se prenehamo podrejati lastnim čustvom. Človek je bitje, ki se ga da vzgojiti in vsi smo odgovorni, da najprej prevzgojimo samega sebe in nato drug drugega v živa bitja, ki se ravnajo po praktičnem zdravem razumu, z obzirom do drugih in do okolja. Čustveno ravnanje ni takšno.
Zdravorazumsko obnašanje, pri katerem se posameznik ne podreja lastnim čustvom in strahovom, mora postati del splošne izobrazbe vsakega otroka in odraslega človeka. Danes je situacija ravno nasprotna, saj v šolah otroci niso deležni nikakršne izobrazbe o tem, kako se odgovorno ravna z denarjem, kaj denar sploh je in kako nastaja, kako se odgovorno odločati za nakup življenjsko pomembnih stvari, kako se izogniti manipulacijam podjetnikov itd. Enostavno se "pričakuje", da bodo za to poskrbeli starši, ki pa so seveda večinoma že sami del potrošniške družbe, ki se obnaša čustveno potrošniško, zato svoje navade ne zavedajoč se prenesejo na svoje otroke, ki se učijo s posnemanjem.
Odločilen korak pri reševanju vseh zgornjih problemov je ta, da vsak najprej spozna in razume, kako si ljudje sami ustvarjamo čustva, kako se jim sami ne zavedajoč se podrejamo in kako lahko to ustavimo tako, da postanemo samo-direktivno živo bitje z jasnimi življenjskimi principi delovanja, ki so najboljši za vse nas. Sam sem si pomagal tudi z brezplačnim spletnim tečajem, ki je prav temu namenjen in ga priporočam vsem, ki bi radi spoznali delovanje lastnega uma in čustev in postali samo-direktivno bitje, ki ga ni mogoče manipulirati.
Vse vojne so sprovocirane in podprte s strani svetovnih elitnih bankirjev, katerih namen je vzpostaviti popoln nadzor nad bančnim sistemom vseh narodov, ker lahko tako kradejo bogastvo ljudem, ki se večinoma ne zavedajo, kako bančništvo dejansko deluje. Deluje na podlagi izdajanja denarja kot dolga, ki ga je potrebno vračati z obrestmi. Tega se ne naučimo v šoli, ker se ve ,da elitni bankirji in ljudje, ki imajo koristi od takšnega izkoriščanja in zasužnjenja drugih, nočejo, da bi povprečen človek to spoznal, saj bi v tem primeru lahko ta nedopustni sistem zlorabe in manipuliranja ljudi za sebične koristi bankirjev odpravili. (Kako? Predlagam v branje Predlog ZŽD). O zlorabah bančništva in o dejstvu, da so vse vojne v resnici vojne bankirjev in njihovih sebičnih interesov, govori tudi spodnji dokumentarni posnetek, v katerem Michael Rivero na podlagi lastnih raziskav in spoznanj s primeri razloži, zakaj in kako so vse vojne v resnici vojne bankirjev in njihovih sebičnih interesov.
Še en izmed očitnih dokazov za to, da si določeni ljudje aktivno prizadevajo, da ta resnica ne bi prišla na dan, je tudi dejstvo, da se omenjenega posnetka ne da z YouTube-a deliti na Facebook, ker nam ta ponudi napako (prikazano na spodnji sliki), ki pravi, da je Facebook v povezavi do omenjenega videa zaznal varnostno grožnjo (beri: verjetno do vzdrževalcev trenutnega zlorabljajočega bančnega sistema, česar kakopak niso dopisali). Ni mi treba posebej razlagati, da pri ostalih posnetkih (med katerimi so mnogi veliko bolj sporni, ker promovirajo zlorabe) ne dobimo takšnega sporočila in da je ta izgovor za nezmožnost deljenja posnetka na Facebook že sam po sebi smešen in očitno zrežiran, kar lahko ugotovi vsak z ustreznim znanjem računalništva. Preizkusite še sami deliti posnetek na Facebook. (Na druga socialna omrežja zaenkrat še gre. Lahko pa ga seveda z določenimi triki delimo tudi na Facebook; recimo preko druge strani, kot je na primer ta blog.)
Napaka, ki jo ponudi Facebook ob poskusu deljenja posnetka z YouTube-a.
Zgornje spoznanje o vojnah je zelo pomembno. Prav tako pa se je pomembno vprašati in razumeti, kako je mogoče, da določene vplivne osebe lahko tako množično manipulirajo ljudi in prikrivajo svoje sebične interese celim narodom? Odgovor na to vprašanje lahko dobimo edinole tako, da se samo-iskreno zazremo vase. Sami namreč dopuščamo, da se obnašamo ignorantsko in da ne raziščemo stvari do konca. Dokler nas bolj zanimajo šport, alkohol in druge distrakcije, s tem hkrati dopuščamo, da nas vodijo čustva, ki si jih dejansko sami ustvarjamo. Naša lastna čustva so torej pojav, ki ga mora vsak izmed nas dodobra spoznati in raziskati, saj o čustvih večina ljudi ne ve skoraj nič, ker jih ponavadi vsi nekako jemljemo za samoumeven del naše človeške osebnosti. Dejstvo pa je, da se večinoma sploh ne zavedamo, kako močno se podrejamo lastnim čustvom (pa naj gre za pozitivna ali negativna). Dokler se podrejamo čustvom, ki si jih nevede ustvarjamo sami skozi razmišljanje in miselne vzorce, dopuščamo, da nas le-ta vodijo. Visoko izobraženi ljudje na vplivnih položajih pa večinoma vsaj v osnovi za to vedo, zato to izrabljajo za manipulacijo ljudi in množic v svojo korist, z uporabo medijev in novic, kjer načrtno vzpodbujajo širjenje takšnih novic, ki pri ljudeh vzpodbujajo določena čustva (strah, jeza, obsojanje, občutek nemoči in ostale oblike zavajanja itd.). Vrsto manipulacije izbirajo glede na to, kakšno miselno-čustveno vzdušje želijo ustvariti pri ljudeh in množicah, da bodo s tem dosegli čim večjo podporo za izvajanje svojih prikritih sebičnih interesov.
Seveda pa se večinoma najbolj zanašajo na manipulacijo s pomočjo distrakcije v obliki zabave, kjer se ljudje začnemo prepuščati in podrejati določenim občutkom, ki jih po navadi definiramo kot "pozitivne" in "zabavne". To počno med drugim s pomočjo organiziranja raznih zabavnih prireditev v obliki športa (svetovno prvenstvo v nogometu je odličen primer), glasbe (MTV), seksa (seksualizacija v medijih), filmov in danes tudi računalniških iger. Pri tem se kot pospeševalec teh pozitivnih čustev in stanja apatičnosti pri posamezniku pogosto vzpodbuja tudi uporaba različnih drog, kot so alkohol, marihuana in druge. Končni učinek teh drog pri ljudeh, ki si ga elitni voditelji po navadi najbolj želijo vzpodbuditi, je apatična odmaknjenost posameznika od realnosti, ki mu onemogoča spoznanje o tem, kakšne zlorabe se v svetu dejansko dogajajo. Prav tako apatično stanje posamezniku onemogoča spoznanje lastne moči in vpliva na to, kakšen je svet. Mnogi bi za vse to radi krivili prav te, elitne bankirje in vladarje, "strice iz ozadja". Toda dejstvo je, da smo za vse to krivi in odgovorni mi vsi v enaki meri. Dokler za svoje stanje in stanje sveta krivimo "strice iz ozadja", še vedno padamo na njihovo čustveno manipulacijo, ker smo jezni, ker obsojamo. Dejansko padamo na svojo lastno čustveno manipulacijo samega sebe, ki jo dopuščamo v sebi. S tem pa si odvzamemo moč iz lastnih rok, da bi z lastno spremembo in z lastnim zgledom pomagali ustvarili svet, kjer je dostojno življenje vsem zagotovljeno.
O vojnah lahko vsak zase povsem praktično razmisli: Dejansko ni človeka, ki bi si po treznem, zdravorazumskem in ne-čustvenem razmisleku, resnično želel vojne in pobijanja. Ravno nasprotno, vsak si želi dostojnega in zabavnega življenja. Povprečen človek (ki ni prisilno indoktriniran v brezčutno pobijanje) je takšno hudo obliko nasilja sposoben izvajati zgolj pod izjemnimi pogoji, ko se znajde v tako močni osebni stiski, da ne vidi drugega izhoda za osebno preživetje, kot da se brani z nasiljem. Vsako takšno stanje človeka je ekstremno čustveno, ker je človek v takšnem stanju paranoičen in obseden z občutki strahu, lahko tudi jeze, obupa in drugih. Zato je za vsako dejansko vojno, ki vključuje kaj več kot manjše število indoktriniranih pobijalcev, potrebno med ljudmi ustvariti posebno obsedno čustveno stanje, zaradi katerega bodo ljudje vojno dejansko podprli. Tega pa se ne da doseči drugače kot s čustveno manipulacijo posameznikov in množic, ki se ne zavedajo lastnih reakcij na lastna čustva, česar se seveda elitni voditelji / bančniki zelo dobro zavedajo. To uporabljajo v svojo sebično korist s pomočjo medijev in drugih oblik vzbujanja čustvenih reakcij v ljudeh. To so počeli že nacisti v Nemčiji pred 2. svetovno vojno (tega smo se začuda celo učili v šoli) in takšna manipulacija se dogaja že od nekdaj in predvsem tudi danes. Zato je bistvenega pomena, da se zavedamo svojih čustvenih reakcij in da si prenehamo dopuščati, da bi se na podlagi naših čustev karkoli odločali in se po njih ravnali, ker se pri čustvenem ravnanju vedno ravnamo sebično, s čimer dopuščamo zlorabo življenja drugih, kot tudi samega sebe. Naučiti se moramo odločati na podlagi zdravorazumskih principov, kot je: "ne obravnavaj drugih tako, kot ne bi želel biti obravnava sam".
Kako delujejo čustva in kako si jih ustvarjamo, bi morali spoznati že v osnovni šoli, glede na to, kako velik vpliv imajo na naše življenje. Ker pa temu še ni tako, moramo to storiti sami, če želimo v življenju postati resnično samo-direktivni in razviti sposobnost odločanja na podlagi zdravega razuma in principov, ki so najboljši za vse nas. Vse, ki jih to zanima, predlagam, da si pri spoznavanju delovanja čustev pomagajo z brezplačnim spletnim tečajem, ki na enostaven način poda osnove o tem, kako ta delujejo in kako se jih lahko naučimo usmerjati tako, kot si to želimo sami, namesto da čustva usmerjajo nas. Tečaj je na voljo v angleščini, dodeljen pa vam bo tudi osebni mentor, ki vam bo lahko svetoval in pomagal pri razumevanju na podlagi lastnih izkušenj. Tečaj najdete na tej strani: http://lite.desteniiprocess.com/
Meni osebno je razumevanje te tematike v odlično pomoč na vseh ravneh življenja, zato sem se tudi odločil, da se vpišem v nadaljevalni tečaj, kjer delovanje samega sebe, mojega uma in čustev spoznavam zelo podrobno in skupaj z drugimi, ki nas to zanima predvsem zato, da bomo lahko z zgledom učinkovito pomagali vzpostaviti družbo, kjer bo dostojno življenje vsem zagotovljeno. V sklopu naših prizadevanj zato pripravljamo tudi različne rešitve, kot je recimo Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek.
To je tipična novica, podana v javnost z namenom zbujanja strahu in čustev (brez kakršnihkoli konkretnih virov ali podatkov - smeh), da se ljudi lažje manipulira. Kdorkoli se je ali se še bo zaradi takšnih novic in strahu ali kakega drugega čustva, ki jih takšne novice vzpodbujajo, postavil na katerokoli stran v smislu "dobro proti zlu", "mi proti njim" itd., bo s tem nasedel propagandi in tako podprl namišljene razdore in vojne med ljudmi. Zavedati se moramo, da so mediji odlično orodje manipulacije množic na podlagi čustvenih reakcij posameznika. Zato je zelo pomembno, da vsak izmed nas prevzame popolno odgovornost za svoje čustvene reakcije na vseh ravneh in da se vsak zgledno postavi proti kakršnemukoli sovraštvu in podpiranju nasilja, ki vedno temelji na čustvih, s čimer se posledično zlorablja življenje. Lastne čustvene reakcije odpravimo s samo-iskrenim in samo-odgovornim samo-odpuščanjem, ki ga zase napišemo, izrečemo in živimo.
Primer: "Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah terorističnih napadov in da na tak dogodek ali novico reagiram s strahom in jezo proti domnevnim teroristom, namesto da bi se zavedal, da s tem povzročam in dopuščam zlorabo tako, da pustim, da me vodijo čustva. Namesto tega se obvezujem, da ne bom čustveno reagiral s strahom in jezo, ampak se bom usmeril v zavednem dihanju tako, da ne bom sprejemal sovraštva in nasilja in da ne bom drugih obravnaval tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na njihovem mestu."
Politika, kot jo poznamo pri nas in drugod po svetu, torej demokratično predstavniška, je do sedaj delovala večinoma po enakih vzorcih. Dejstvo je, da naj bi politiki - poslanci - danes še vedno predstavljali določene skupine ljudi, ki so jih za to izvolili. Torej interese določenih skupin prebivalstva. Zato imamo tudi različne stranke, ker naj bi se vsaka predvsem osredotočala na določeno ciljno skupino prebivalstva (oz. politično idejo, ki jo ta skupina podpira) in njihove interese.
V praksi se je izkazalo, da so do sedaj imeli odločilen vpliv na politiko v naši državi in drugod po svetu predvsem ljudje, ki podlegajo pohlepu in sebičnosti. S poudarkom na predvsem. To je očitno zato, ker se večinoma nihče ni držal principov in etičnih načel lastne stranke, v kateri je deloval. Vselej so prevladovale težnje sebičnosti in osebnega pohlepa nad principom enakovredne so-odgovornosti za dostojno življenje vseh. To se izraža v vedno večji revščini ter zlorabi ljudi in okolja, zgolj za volj dobičkov, ki odtekajo v zasebne žepe zaradi želje po vse večjih dobičkih in večjem vplivu nad drugimi. Obe želji sta v današnjem kapitalizmu neločljivo povezani.
Za takšno stanje smo krivi in odgovorni vsi. Nekateri so imeli možnost sebičnost izvajati bolj, drugi manj, vsi skupaj pa smo to večinsko dopuščali. Zato se moramo večinsko tudi zazreti vase in se spremeniti, da bomo lahko zares začeli soustvarjali družbo, v kateri bomo drug drugemu zagotovili dostojno življenje. Na osebni ravni smo zato predvsem odgovorni za svoje misli, čustva in navade, s katerimi ustvarjamo ali dopuščamo zlorabe soljudi. Torej za vsakršno razmišljanje, čustvovanje ali obnašanje, kjer posledično sočloveka ne obravnavamo tako, kot bi želeli biti sami obravnavani na njegovem mestu. Zlorabe popravljamo z lastnim zgledom in s povezovanjem z ljudmi, ki zlorab ne sprejemajo in ne dopuščajo.
Ko tako zgledno prevzamemo odgovornost zase, ugotovimo, da v resnici ne potrebujemo različnih strank, ker mora vsak izmed nas zgledno zagovarjati in zagotavljati dostojno življenje vsem. S tem pa tudi vsak politik. Pri takšnem osebnem delovanju različne politične stranke niso potrebne, ker odražajo zgolj sebičnost posameznih strankarskih skupin, ki so za dosego svojega ideološkega cilja pripravljene žrtvovati dostojnost življenja skupine ljudi, ki tej stranki niso pridruženi. To ni sprejemljivo. Potrebujemo torej zgolj "stranko dostojnega življenja za vse", se pravi, strank sploh ne potrebujemo. Skupini ljudi lažje vladaš, če jih med sabo razdeliš in skregaš. Komu je torej v interesu, da so ljudje med seboj razdeljeni v stranke in da se kregajo, namesto da bi delovali složno tako, da bi drug drugemu zagotavljali dostojno življenje?
Zavedati se moramo, da so za v politiko predstavniške demokracije, dokler jo še imamo, primerni zgolj in samo ljudje - poslanci, ki se odkrito in jasno zavzemajo za dostojno življenje vseh ljudi enakovredno in to tako, da to pokažejo s svojim življenjskim zgledom. To pomeni, da so očitno skromni pri posedovanju osebne lastnine, bolj od povprečnega človeka, in da se odpovedujejo osebnim dobičkom in koristim na račun svojega položaja. Prav tako delujejo odkrito in transparentno, ničesar ne skrivajo, ne delujejo za zaprtimi vrati in vzpodbujajo vse ljudi, da z njimi konstruktivno sodelujejo pri iskanju in vpeljevanju rešitev, ki bodo vsem zagotovile dostojno življenje. Ne obljubljajo, ampak priznavajo in izpostavljajo družbene probleme in predstavljajo možne rešitve. Prevzemajo odgovornost in ne krivijo drugih ter izpostavljajo so-odgovornost vseh sodelujočih. Imajo jasna in stabilna načela, ki vselej sovpadajo s principom "ne obravnavaj drugih tako, kot nočeš biti obravnavan sam". Seveda lahko ugotavljamo, da takšnih ljudi še ni prav dosti, zato je nujno, da takšni postanemo mi sami. Torej jaz in ti. Ko nas bo dovolj, bomo lahko precej hitro zagotovili vsem dostojno in zabavno življenje. Edino, kar nam to preprečuje, sta naša lastna apatičnost in sebična hudobija vsakega posameznika, kar pa lahko in mora vsak odpraviti skozi proces samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in praktične samo-korekcije, kot ga lahko zasledite tudi v mojih in mnogih drugih spletnih dnevnikih.
Odpustim si, da si nisem dovolil biti nežen do samega sebe in do moje partnerke in to bolj fizično izkazati.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čustvene reakcije partnerke jemati osebno in jo ob tem soditi / označevati kot grobo, napadalno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob tem ločiti se od nežnosti in verjeti, da mi nežnosti manjka in jo iskati nekje izven sebe.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil predstavljati si, kako bi bilo, če bi bil s partnerko, ki bi bila bolj nežna in kjer bi doživljal več nežnosti in manj čustvenih reakcij in se s tem še bolj ločevati od praktične nežnosti, namesto da bi spoznal, da si nežnost lahko ustvarim samo sam tako, da sam izkazujem nežnost do svoje partnerke.
Ko opazim in se zavem, da razmišljam o tem, da mi manjka nežnosti - se ustavim in diham. Zavedam se, da si moram nežnost ustvariti sam, zato se obvezujem, da bom izkazoval več praktične nežnosti do svoje partnerke tako, da jo bom večkrat objel in se je nežno dotikal in da bom z njo govoril nežno tako, kot bi si sam želel, da bi z mano govorila moja partnerka in drugi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil nežnost označevati kot žensko lastnost, ki jo moški ne smemo preveč izkazovati, ker potem izpademo premalo možati.
Nesprejemljivo je, da velika večina ljudi sploh ne razume, kako se denar ustvarja in kako delujejo banke. Posledično lahko človeško družbo manipulirajo in zlorabljajo tisti posamezniki (bančniki in drugi), ki ta proces dobro razumejo in ki ga imajo moč upravljati in usmerjati v sebične interese. Človek bi si mislil, da se bomo v šoli naučili vsaj osnov o denarju, kaj to je, kako nastaja in podobno. V resnici pa o tem v šolah ni ne duha ne sluha. Še več, tudi na ekonomskih šolah se te teme na široko izogibajo, ali pa se učijo nekih starih principov in predpostavk, ki že desetletja ne veljajo več, če sploh kdaj so. Dejstvo je namreč, da bančni sistem ne deluje tako, kot je to nakazano v šolskih učbenikih, če sploh je. Tudi zaradi takih nerazumskosti imamo danes takšno katastrofo od družbe in ekonomije, kjer imamo recimo hrane na pretek, da jo mečemo stran, otroci pa lačni hodijo v šolo, ker nimajo dovolj denarja, da bi jim bilo dovoljeno kaj pojesti. To ni sprejemljivo. Prav tako to ni in ne sme biti neka postranska tema, ob katero bi se človek malo obregnil pri kosilu ali ob gledanju nogometne tekme. To ni tema, ob kateri bi zdravorazumski ljudje, z občutkom za sočutje in enakovrednost, apatično vzdihovali in odmahovali z roko, odmikali pogled in se na splošno izgovarjali, da tako pač je že od nekdaj, ker boljše ne more biti. To ne drži, ker rešitev je mnogo in skoraj vse po vrsti so boljše od trenutnega sistema. Predlagam v branje Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek.
Sam sem dolgo časa iskal informacije o postopku ustvarjanja denarja po internetu, za kar človek potrebuje določeno mero iznajdljivosti in sposobnosti zdravorazumskega filtriranja informacij. Pred kratkim pa sem naletel na knjigo slovenskega avtorja Aleša Praprotnika, ki se je zadeve lotil profesionalno in spisal knjigo 'Denar, nedolžna prevara?'. V njej na poljuden, a še vedno dovolj strokoven način povzame in razloži mehanizme ustvarjanja denarja in princip delovanja bank. Prav tako v njej opiše zgodovino denarja in predstavi določene možne izboljšave bančnega sistema in njihove kritike. Tako nam je po branju lahko popolnoma jasno, kako absurden je naš ekonomski sistem ustvarjanja denarja in razpolaganja z njim, kjer imajo določeni ljudje moč, da ustvarjajo denar iz nič in ga razdelijo v obliki posojil po svoji (sebični) logiki, kakor si jo pač zamislijo. Ko pride do krize, ko se denar ne more vrniti, pa zato ne odgovarjajo, kot vedno znova vidimo v novicah. Krivda se enostavno prevali na celotno družbo in potem za te ne-poplačane kredite plačujemo vsi. Še posebej revni, ker si bogatejši sloji lahko plačajo odvetnike, da za njih lobirajo v parlamentu in jim zmanjšujejo davke. V ZDA je zadeva tako absurdna, da najbogatejša podjetja celo prejemajo socialno pomoč od države. Ne bi se čudil, če je tudi pri nas že tako.
Kje je torej izvor problema? Tako kot vedno, smo izvor problema mi, ljudje, sami. Si želimo še naprej takšnega krivičnega sistema zlorab? Bi tudi mi na mestu bankirjev ravnali enako? Verjetno bi res, zato je brezpredmetno, da bi jih sodili in nanje valili vso krivdo. Krivi smo namreč ravno tako mi, ker smo vse to dopuščali. Toda zdaj vemo, kako sistem ustvarjanja denarja deluje, kako krivičen je in zlorabljajoč in kakšne posledice s tem vsi skupaj ustvarjamo za cel svet (sistem bančništva je namreč večinoma enak po celem svetu). Povsem nedopustno pa je, da bi s tem še naprej nadaljevali in se do tega še naprej vedli ignorantsko, ker s tem zavestno dopuščamo, da se zloraba življenja nadaljuje. To ni sprejemljivo. V takšnem sistemu bančništva, kot ga imamo sedaj, smo zasužnjeni vsi, tudi bankirji in razni multimilijarderji. Zasužnjili smo se v posledice, ki jih v svetu ustvarjamo. Nadaljevati z istim sistemom, z isto logiko in istim načinom razmišljanja in pričakovati, da bo kaj boljše, je norost po definiciji.
Priporočam vsem, da si preberejo omenjeno knjigo Denar, nedolžna prevara?, ker je najprej nujno razumeti, kako se ustvarja denar in kaj to je. Nato pa predlagam še v branje predlog za Zagotovljen življenjski dohodek, ki upošteva trenutno stanje ekonomije, a kljub temu postavlja dostojnost življenja vsakega posameznika na prvo mesto. To je rešitev, ki jo vsi potrebujemo, ki si jo vsi želimo, a na katero na žalost mnogi še vedno gledajo s strahom in zavračanjem, ker še sami pri sebi niso razčistili osnovnih pojmov o življenju, o denarju in o tem, kaj je najbolj pomembno. Najbolj pomembno je to, da se vsi naučimo vedno ravnati po principu "ne obravnavaj drugih tako, kot nočeš biti obravnavan sam". Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek se drži ravno tega načela, ker je to načelo najboljše za vse nas.
