2011 - "Bodi ti, bodi to kar si!" (Organski robot?)

"Bodi ti, bodi to kar si (in srečen boš)", takšne in podobne umotvorbe lahko pogosto zasledimo kot nekakšen 'moder' napotek ali nasvet, 'globoko' misel ali nekaj v tem stilu. Poglejmo v samoiskrenosti: To je popolno samoslepilo in 'pranje' možganov, saj ljudje ravno s svojimi navadami, principi in obnašanjem, kot jih imamo sedaj, povzročamo, dovoljujemo in podpiramo vse zlorabe in hudodelja na tem svetu, s katerimi potem drug drugemu povzročamo fizično trpljenje, da metafizičnega niti ne omenjam. Vojne, lakote, revščina, bolezni, onesnaževanje... Vsi pripomoremo s svojimi vsakdanjimi ravnanji k ohranjanju sistema zlorab življenja. Zaenkrat je še malokdo toliko samoiskren, da razume in si prizna samoodgovornost do lastnih dejanj, razmišljanj, ravnanj in čustvenih reakcij. To je le prvi korak samoiskrenosti in samokorekcije. Ljudje pa se še bolj od tega slepijo pred dejstvom, da vsi enakovredno sodelujemo pri ustvarjanju te realnosti in smo za to zanjo enakovredno odgovorni. To pomeni, da smo vsi odgovorni za vojne, lakote, revščino in ostale zlorabe življenja, pa čeprav se mogoče te ne nahajajo v polmeru metra in pol od našega telesa. Mogoče je to povprečno polje zanimanja človeškega organskega robota, ampak sistem se podira, svet propada, za to smo zaslužni ljudje in če se bomo še naprej slepili s takšnimi kvazi 'modrostmi', ki to niso, kot je tale zgoraj omenjena, potem bomo še naprej ostali takšni kot smo, organski roboti, dokler nas ne bo začelo nekaj pošteno klestiti po glavi, da bi mogoče vsaj malo v nas prebudilo samoiskrenost, ki je nujna za to, da uvidimo, da se moramo vsi spremeniti in narediti samokorekcijo ter si odpustiti vse pretekle ego-prakse, iz katerih so nastale vse zlorabe življenja. Edino tako bomo lahko skupaj začeli živeti po principu kar je praktično Najboljše za Vse Življenje v Enosti in Enakovrednosti.

Bi morilcu rekli, naj bo to kar je, ker bo tako 'srečen'? Bi to rekli revežu? Kaj pa bolnemu človeku? Pijancu? Pretepaču, mentalnemu bolniku? Zasužnjanemu delavcu? Pohlepnemu kapitalistu? Vojakom? Zafrustriranemu in preobremenjenemu zdravniku? Skorumpiranemu politiku? Podložnemu verniku z 'opranimi' možgani? Poštenemu delavcu, ki ga vsi izkoriščajo? Naj vsi kar ostanemo takšni kot smo, in vse bo OK in vsi bomo srečni? Lepo vas prosim! Sam jim raje pomagam spoznati in uporabljati samoiskrenost, ker z njo dobimo moč samodirekcije in samokorekcije, s čimer postanemo enakovredno in samoodgovorno živo bitje, ki podpira natančno to, kar je praktično najboljše za vse in se ne pusti zasužnjiti lastnim slepilnim čustveno-mentalnim energijam. Kdor podpira karkoli drugega, podpira zlorabo življenja in bo za to ustrezno obravnavan.

Uporabite samoiskrenost in postanite samodirektivni! Samoodpuščanje in samokorekcija sta nujni za vsakogar izmed nas, razen če ste se že dokončno odločili podpirati in stati za zlorabami življenja. Potem vas čaka karmično trpljenje. Vse ostale pa zabaven proces praktičnega prerojevanja samega sebe v živo bitje, ki praktično skrbi za dostojnost, enakovrednost in zabavnost vsega življenje in to pokaže in živi z vsakim svojim dihom in izgovorjeno besedo. Pridruži se Destonijcem in pusti za sabo vse zlorabe in debilnosti ter umotvorbe po sistemu "Bodi ti, bodi to kar si! (Organski robot!)". Postani raje življenje, popolnoma samodirektivno živo bitje, ki se vedno ravna po principu kar je praktično Najboljše za Vse.

Sliši se enostavno, ampak vsi smo še podvrženi lastnim sprejetim in dovoljenim miselnim in čustvenim vzorcem, skozi katere se odvračamo od tega, kar je praktično najboljše za vse. Zato je za lastno preobrazbo v samoodgovorno in samodirektivno živo bitje potreben proces samoiskrenosti, samoodpuščanja in samokorekcije. Pridruži se nam na forumu in ostalih straneh, skupaj gre lažje in hitreje:

Desteni
Desteni Forum
Desteni Slovenija
Destonians Social Network

Picture from http://desteniartists.blogspot.com/

2011 - Kdo že poudarja, da sta pomembna razvoj in napredek?

Predvsem politiki in gospodarstveniki venomer poudarjajo, kako sta pomembna razvoj in napredek in da je kapitalizem temu naravnan in da se v njem to vzpodbuja. Pa se res? Venomer in kar naprej vsi poudarjajo, kako vzpodbujajo napredek. Kako že? Očitno je, da se še jamski človek bolje zaveda definicije besede napredek od večine ljudi, ki to besedo resno uporablja v kapitalizmu.

Nihče očitno ne premore toliko samoiskrenosti in samodirekcije, da bi dejansko raziskal, kakšno je dejansko stanje "napredka" v kapitalizmu. Seveda je pomembno, na kakšen način napredek definiramo. Pa vzemimo za naš primer povsem enostavno, uradno definicijo iz SSKJ, ki jo razume vsak zdravorazumski človek:

napredek - prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti

Povsem enostavno. Sedaj pa v samo-iskrenosti poglejmo na izdelke in storitve, ki se ponujajo v kapitalizmu. Proizvajajo se po principu dobička, zato se morajo čimprej pokvariti, da lahko podjetje čim hitreje zasluži s prodajo novega, "boljšega", "naprednejšega". Zgolj in samo zaradi tega principa, po katerem morajo vsa podjetja delovati, se izdelki z namenom načrtujejo in izdelujejo tako, da se čim hitreje pokvarijo, s čimer se proizvaja ogromne količine smeti, zlorablja delovno silo, naravo in zapravlja energijo in surovine. Korporacije zapravljajo nešteto delovnih ur in količin vsega naštetega za to, da izdelke "RAZVIJEJO" do te mere, da se pokvarijo v roku parih let, čeprav so že večinoma ob izumu ti zdržali desetletja in še več. Primerov o tem najdemo na vsakem koraku in na vseh področjih toliko, da bi še gorski jamski človek, ki pride iz jame na sonce samo enkrat na teden za pet minut, opazil nesprejemljivost takšnega dogajanja.

Pa poglejmo par primerov. Ob iznajdbi žarnice je ta bila izdelovana tako kvalitetno, da njene obstoječe različice svetijo še danes. Kako pa je z žarnicami sedaj? Če zdrži dve leti, je to vrhunski dosežek civilizacije. V praksi, na primer v varčne žarnice vgrajujejo čipe, ki ob vsakem priklopu vanjo za kratek čas spusti preveč toka, da se tako žarnica kvari in pokvari v roku parih let, ker bi drugače zdržala celo stoletje in podjetje ne bi imelo dobička s prodajo smeti. A smo kaj hecni?

Še en dokumentarec na to temo:
http://www.facebook.com/TheLightBulbConspiracy?sk=info

Ohranjeni avtomobili, ki so jih včasih izdelovali Nemci in drugi, so še danes izredno kvalitetni, enostavni za popravila itd. Danes se med vrhunske dosežke civilizacije šteje, če nov avto zdrži brez popravila vsaj par let, itak pa je cel zaplombiran in zakompliciran do te mere, da ga lahko popravi le doktor znanosti, če slučajno premore vso potrebno opremo za milijon evrov. A smo kaj hecni? Da sploh ne omenjam, da je bil že pred davnimi leti izumljen avtomobil na vodno gorivo, ki so ga naftne korporacije hitro odkupile, pospravile in umorile izumitelja, da slučajno ne bi kdo ogrozil dobička. Očitno v imenu "NAPREDKA", kakopak.

http://www.waterpoweredcar.com/

Primerov o tem, kako so izdelki danes načrtno narejeni tako, da se pokvarijo, je nešteto. Ob tem pa kapitalizem nedvomno neizmerno podpira napredek, več kot očitno, res! Da se ne bodo komu krave smejale, ko bo omenjal napredek in pomembnost le-tega v sistemu kapitalizma...

V računalništvu se komponente in verzije raznih telefonov in podobno izdelujejo v neštetih različicah, od katerih je ena bolj poneumljena od druge, da se navidezno ustvari cenovne razrede, namesto da bi se vse izdelke proizvajalo v najboljši možni kvaliteti in v samo tolikšnih različicah, kot je to praktično uporabno in smiselno, brez da se ob tem ustvarja smeti in uničuje naravo.

To je zgolj eden izmed mnogih očitnih dejstev, ki kažejo na to, da je kapitalizem sistem zlorab, ki poneumlja ljudi, saj se večina niti ne zaveda, da so vse te smeti od produktov narejene načrtno, zgolj in samo zaradi dobička, ki smo si ga ljudje sami namislili in ga sami podpiramo, kot da smo ljudje dejansko tako butasti in brez zdravega razuma, da ne bi znali ustvarili boljšega sistem, ki bo dejansko Najboljši za Vse. Seveda nismo, vsaj tisti ne, ki premoremo samo-iskrenost in samo-direkcijo, zato podpiramo in z lastnim zgledom uveljavljamo Enakovredni Denarni Sistem, ki bo ta in vse ostale probleme kapitalizma odpravil in vsem živim bitjem na Zemlji zagotovil Dostojno Življenje, kjer bodo vse zlorabe česarkoli odpravljene večinoma že pred, če ne pa takoj ob nastanku.
 
Uporabi svojo glavo, bodi samo-iskren in postani samoiniciativen, preuči Enakovredni Denarni Sistem in dejavno podpri to, kar je Najboljše za Vse Življenje.

Več kot očitno je, da se naši politiki in "gospodarstveniki" niti malo ne zavedajo tega čisto enostavnega in očitnega dejstva, da v kapitalizmu obstaja samo devolucija, saj se v njem okolje in standard življenja na Zemlji uničuje z večjo hitrostjo, kot bi ga naj "izboljševal" kakršenkoli kapitalistični "napredek". Ne zgleduj se po sužnjih sistema, ki vidijo le lastni interes in znajo le mešati zrak s svojimi egoističnimi težnjami, tisti malo "bolj napredni" pa drek, ker si ga lahko privoščijo. Zato tudi ne bodo in ne morejo nikoli poiskati rešitve za propadajoči kapitalizem, pa lahko še tako prelagamo lastno odgovornost nanje. Kvečjemu si bodo namislili zgolj novo verzijo zlorabljajočega sistema, ki bo ljudi še bolj zasužnjil, da bodo lahko še varneje uživali v svojih luksuznih gradovih, ki jim jih mi vsi omogočamo, ker se slepimo pred lastno odgovornostjo do realnosti, ki jo vsak dan ustvarjamo. Vsi mi smo krivi za svetovni sistem kapitalizma, ker ga podpiramo, zato moramo vsi mi z lastno voljo in lastnim zgledom ter po principu kar je Najboljše za Vse, uveljaviti sistem, ki ne bo dopuščal nikakršnih zlorab Življenja in ki bo vsem zagotovil Enakovredno Dostojno Življenje.

Za to pa so dejansko potrebni pogum, samo-iskrenost, samo-direkcija, samo-korekcija in vztrajno skupinsko delo. Pridruži se Destonijcem,  pridruži se Življenju! www.destonians.com

2011 - VOLITVE?

Tudi vsi politiki so v kapitalizmu vedno obsedeni le z denarjem in dobičkom, pri čemer se nihče nikoli ne vpraša, zakaj sploh podpiramo sistem, kjer denar temelji na dolgu in profitu, če to vedno vodi le v pohlep in zlorabo življenja?
Pravila denarja ustvarjamo ljudje sami in dokler ljudje ne bodo v samoiskrenosti spoznali, da je za dejansko Dostojno Življenje Vseh potrebno spremeniti lasten princip delovanja in s tem tudi denarni sistem v takšnega, ki je praktično naboljši za vse, ne bo nikoli nič drugače, le slabše.

Kdor resnično želi odpraviti probleme in zlorabe bo razumel, da sta za to nujni samoiskrenost ter samokorekcija vsakega izmed nas, da postane varuh Enakovrednosti Življenja in da se nauči živeti po principu kar je Praktično Najboljše za Vse Življenje. Za to pa so potrebni pogum, odločnost, vztrajnost in složno skupinsko delo. Le tako bomo lahko dosegli vpeljavo Enakovrednega Denarnega Sistema, kjer bo denar temeljil na Enakovrednosti Življenja samega, namesto na dolgu, s čimer bomo zagotovili praktično trajnostno spremembo medsebojnih odnosov in s tem v praksi pokazali, da nam je dejansko mar za Življenje.

www.equalmoney.org

Ne nasedaj političnim zavajajočim farsam. Pridruži se samoiskrenim ljudjem, ki s svojim praktičnim zgledom dokazujemo, da z dejanji podpiramo Življenje in to kar je Praktično Najboljše za Vse Nas.


www.destonians.com

Postani en glas za Enakovrednost Življenja in Enakovredni Denarni Sistem. Ne zaprevljaj ga za prelaganje odgovornosti...

PRAKTIČEN NASVET: Prečrtaj volilni listek in dopiše svojo možnost: "Sem EN glas za Enakovrednost Sveta/Enakovredni Denarni Sistem!" in se nanj samoodgovorno podpiši. Sveta ne bomo spremenili z nasiljem in obtoževanjem, ampak s samoodpuščanjem, samokorekcijo in na demokratičen način - en človek en glas - kjer en glas pomeni en Praktičen Zgled človeka, ki vedno stremi k temu, kar je Najboljše za Vse Življenje.

2011 - Kul ideje! Ampak jaz bi to delal po svoje...

Večkrat se dogaja, da razlagam ljudem kaj je najbolj učinkovit način za ustvarjanje raja na Zemlji oz. katerih praktičnih rešitev se mora vsak posameznik lotiti, da bomo lahko v najkrajšem času zagotovili dostojno življenje za vse na Zemlji (kot jih razvijamo in prakticiramo Destonijci), potem pa mi človek odvrne, da me (nas) podpira in da se mu zdijo ideje super, ampak da bi se on tega raje lotil po svoje, malo drugače, s svojim pristopom, ker ima svoje poglede in svoj način reševanja problemov.

To je egoistična, samozaslepitvena izjava človeka, ki se noče soočiti s samim sabo v samoiskrenosti, ker se poslužuje družbeno predprogramirane ideje o takozvani svobodi izbire za svojo korist. Skozi kapitalizem se namreč v glave ljudi vceplja ideja o tem, da ima vsak pravico svobodne izbire in da mora biti zato vsak "poseben", "unikaten", ker to kao odraža stopnjo svobode posameznika. Bog ne daj, da bi se vsi ljudje posluževali praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse, naj se raje vsak ubada s problemi na svoj trdoglav način, ker egoizem pač veli, da je treba dokazati svoj prav ne glede na retardiranost početja. S takšnim ravnanjem nalašč postanemo hudobni, saj namerno povzročamo probleme sebi in drugim s tem, ko poskušamo odkrivati toplo vodo, namesto da bi stopili skupaj in se vedno posluževali tistih praktičnih rešitev, ki so preverjeno najboljše za vse.

Destonijci smo skupina ljudi, ki vedno raziskujemo, preizkušamo in vpeljujemo praktične rešitve na vseh področjih, ki so najboljše za vse in s katerimi bomo na Zemlji ustvarili raj in zagotovili dostojno življenje vsem. Zakaj mi potem nekdo pravi, da bi on(a) rad(a) delal(a) po svoje, ko mu (ji) razložim rešitev, ki jo že uporabljamo in je na praktično merljivih primerih dokazano najboljša za vse? Zato, ker takšen človek deluje skozi svoj ego, ker se želi izmikati samoiskrenosti in samoodpuščanju, ker mu je v trenutni situaciji lagodno in ker se počuti kot "zmagovalec" znotraj tekmovalnega sistema, kot ga trenutno imamo. Tak človek je slepar in hinavec, ker namerno zavlačuje svojo samokorekcijo in s tem izboljšanje razmer na Zemlji. Zanimivo in žalostno je predvsem to, da si takšni ljudje ustvarijo toliko izgovorov zakaj naj jim (še) ne bi bilo potrebno sprejeti samoodgovornosti zase in svet, da dejansko preslepijo samega sebe do te mere, da slepo verjamejo svojim blodnjam in nadaljujejo s svojim vsakdanjim življenjem, kot da nikoli ne bi slišali za boljše rešitve, ki bi vsem zagotovila boljše življenje, ne le njim. To je dokaz, kako zelo neodgovorni smo ljudje in do kakšne nedopustne stopnje smo si dovolili sprejeti naše egoistične umske blodnje za resnične in nespremenljive, vse iz strahu pred samoiskrenostjo in samoodgovornostjo. Kot da je to nekaj najhujšega in najtežjega na svetu. Seveda je težko, če kar naprej prelagaš odgovornost in s prstom kažež na druge češ, glej kakšni so naši politiki, sosedi in ne vem kdo vse, vsi kradejo, hinavijo in delajo samo sebi v prid, kako pa naj potem jaz bogi revež (boga reva) delam tako, da bo najboljše za vse?

Povsem enostavno: pridruži se Destonijcem, povsod nas je dovolj, preglej strani, sodeluj z nami, uporabljaj rešitve samoiskrenosti, samoodpuščanja, samokorekcije in samoodgovornosti, pomagaj nam pri uveljavljanju praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse. V skupini se podpiramo in si pomagamo na vseh področjih. Vsak človek ima samo dve možnost: ali nadaljuje s svojim življenjem tako kot je sedaj in se slepi ali pa se nam pridruži in dela na sebi, da postane samoodgovoren in tako pomaga pri uveljavljanju rešitev, ki preverjeno vodijo v posledice, ki so najboljše za vse. Oboje ima svoje posledice, verjetno pa lahko sklepate, kakšne so te pri samozaslepljevanju. Kakorkoli se odločimo, vse posledice bomo vedno doživeli na lastni koži, zakaj ne bi drug drugemu zagotovili, da bodo te vedno prijetne?

2011 - Sledenje svojim dobrim občutkom je slepilo

V življenju si želimo dobrih, "pozitivnih" in razburljivih občutkov, ker si želimo zanimivega, veselega in vznemirljivega življenja. Toda kaj se zgodi, ko pozabimo na našo samoodgovornost do lastnih občutkov in želja in začnemo verjeti, da so te posledica nekega zunanjega vpliva? Pa poglejmo.

Ljudje hitro pozabimo oz. se največkrat sploh ne zavedamo, da si želje in občutke ustvarjamo sami. Kot sem že kdaj razlagal, z ustvarjanjem misli (razmišljanjem) si prikličemo slike in spomine, ki so povezani z občutki, katere smo popredalčkali v dve polarnosti. Na eni strani imamo "dobre", "pozitivne" občutke in emocije, na drugi pa "negativne", "slabe". Ker smo večino časa neiskreni do samega sebe, začnemo verjeti, da si misli, čustva in občutke ne ustvarjamo sami, ampak da so to posledica nekega zunanjega dejavnika, nad čimer mi nimamo vpliva (= prelaganje odgovornosti). Nato začnemo težiti samo k izkušnjam, pri katerih si ustvarimo "dobre", "pozitivne" občutke in čustva. "Slabih" misli, čustev in občutkov pa se poskušamo izogibati. To pomeni, da se poskušamo izogibati dogodkov in izkušenj, ob katerih si ustvarjamo "slabe", "negativne" misli, čustva in občutke in se pri tem pretvarjamo, da nad njimi nimamo vpliva. Z malo zdravega razuma hitro ugotovimo, kako daleč resnično seže človeška neumnost v smislu prelaganja odgovornosti, celo za svoje lastne misli in občutke.

Če malo pogledamo okrog sebe vidimo, kako vsi ljudje iščejo zabavo in dobre občutke v nekih zunanjih manifestacijah, kot so športno navijanje, popivanje, iskanje "ljubezenskih" seksualnih priložnosti, gledanje TV-ja, nakupovanje, obrekovanje in tako dalje in tako naprej.

Razumeti moramo, da smo sami odgovorni za naše misli, občutke in čustva, s tem pa smo torej sami odgovorni za to, kako se počutimo, ne glede na okoliščine. Seveda se polovica Zemljanov, ki vsak dan strada, ne bo dobro počutila, ker občutijo fizično bolečino. Ne smemo torej zamešati fizičnih občutkov z energetskimi občutki, ki si jih sami ustvarjamo skozi misli in čustva.

Če torej ne prevzamemo odgovornosti za svoje misli ter občutke in sledimo ter težimo le k situacijam, ki nam navidezno ustvarjajo dobre občutke, potem se zaslepimo in postanemo egoističen robot, ki se ne zmeni za nič kaj drugega kot to, kje, kdaj in kako bo spet našel nek "dober občutek" v neki zunanji manifestaciji, namesto da bi prevzeli odgovornost zase in si prenehali ustvarjati misli in občutke in jih definirati kot slabe in dobre. Namesto tega je veliko bolje, če se osredotočimo na sedanji trenutek vsakega našega vdiha in izdiha in se naučimo uživati s samim seboj in biti zadovoljen s samim seboj v vsaki situaciji, tako da vedno počnemo stvari tako, da so njihove posledice najboljše za vse. Potem ne rabimo nobenih zunanjih dejavnikov, preko katerih bi si v neiskrenosti do samega sebe ustvarjali polaritetne energetske čustvene manifestacije, ki bi nas potem usmerjale namesto nas.

Poznamo pa tudi še večje (ne)umnost, ko recimo ljudje navidezno prevzamejo odgovornost za svoje misli in občutke in si začnejo zavestno ponavljati le tiste, ki so jih definirali kot "pozitivne" in "dobre". Tako vidijo le "pozitivno" realnost, tisto "negativno" (lakota, revščina, vojne, zlorabe...)  pa kar čudežno odmislijo in se je izogibajo, kot da to v resnici sploh ne bi obstajalo. Takšen človek ne bo nikoli prevzel odgovornosti zase in za to kar se v svetu dogaja in bo zato zgolj nadaljeval svoje zasanjano življenje, pri čemer bo v resnici podpiral svet, takšen kot je zdaj, poln zlorab in revščine, ker se ne bo zavzel za praktične rešitve, ki bodo to odpravile.

Ne sledite torej svojim samo-namišljenim "dobrim" notranjim občutkom oz. "notranjemu glasu", ki vam pravi to in ono in vas želi popeljati do nirvane in dobrih čustev in občutkov, razen če želite postati popoln samo-omejen robot lastnih umskih in čustvenih kreacij.

Pomagajte si z zavednim dihanjem, s samo-odpuščanjem, napišite si svoje miselne in čustvene vzorce na papir in naredite samo-korekcijo. Prevzemite odgovornost zase, nihče drug je ne more. Veliko primerov lahko najdete, kako to počnemo Destonijci. Skratka, ne dopustite si, da bi se še naprej slepili in bili neiskreni do samega sebe, ne bežite pred samo-odgovornostjo, saj vas bo to pripeljalo v obup in neželene situacije, v skrajnem primeru pa kakšno umobolnico. Tam vam z vsemi strupi, pardon, "zdravili", vsekakor ne bodo nič kaj pomagali, ker smo si naše umske motnje samo-zaslepljenosti sami ustvarili, kar pomeni, da si jih moramo tudi sami odpraviti s samo-iskrenostjo in samo-odgovornostjo. Z zunanjimi "zdravili" si jih lahko zgolj začasno potlačimo, kar negativne posledice še poslabša.

Uporabljajte naša predlagana orodja samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in samo-korekcijske prakse in postanite praktivist za dostojno življenje vseh na Zemlji. Vse ostalo je zguba časa in denarja...

2011 - Soočanje z neznanci - sejem Narava-Zdravje in Desteni

Danes smo preživeli tretji dan sejma Narava-Zdravje v Ljubljani, kjer jutri še zadnji dan predstaljamo Desteni skupino (kar je z velikim vložkom omogočil Valentin) in praktične rešitve, ki jih praktivisti razvijamo in vpeljujemo za dostojno življenje vseh na Zemlji. Opazil sem precej velik napredek v mojem procesu v zvezi z zadržki, ki sem jih imel še do nedavnega pri vzpostavljanju stika in komunikacije z neznanci. Na sejmu poleg Barbi, Duške, Nadje (in jutri tudi Ajde) skrbim za promocijo skupine (Valentin je zaradi drugih obveznosti pomagal le prva dva dneva). Če bi takšno delo moral opravljati pred kakšnim letom, bi verjetno odklonil zaradi strahu pred soočenjem s tujci, pa tudi zaradi samoobsojanje in občutka manjvrednosti in strahu pred ponižanjem oz. osmešenjem. Odkar pa sodelujem v Desteni'Jaz'Procesu in uporabljam orodja samoiskrenosti, samoodpuščanja in samokorekcijske prakse sem postal veliko bolj sproščen in odgovoren, tako da že v večini primerov znam zgoraj naštete samoomejitve ustaviti, še preden si jih ustvarim. Če pomislim, sem tudi malo presenečen nad sabo, saj sem brez pomislekov privolil k sodelovanju v projekt in tudi kasneje pred začetkom sejma si nisem delal skrbi s tem, kako bomo vse skupaj izpeljali in če bom kos odgovornosti. S samim dogodkom sem se tudi naučil bolje pristopiti k ljudem in se naučil predstaviti in utemeljiti delo, ki ga člani skupine Desteni opravljamo v vsakdanjem življenju, s čimer sem si utrdil samozaupanje in samodirekcijo. Ker to počnem prvič, mi je od začetka šlo precej slabo, danes pa sem že precej zadovoljen z mojim nastopom, ker sem nekako našel pravi način za predstavitev, tako da ljudi pritegnem, da poudarim pomembne informacije in da to naredim na dokaj sproščen način. To sem dosegel predvsem s poskušanjem in učenjem na napakah. Podrobneje bom svojo notranjo izkušnjo med sejmom predstavil v enem izmed naslednjih blogov.

2011 - Samoodpuščanje kot čarobna palica?

(Odlomek iz moje knjige Moč samoodpuščanja, priročnik za začetnike, ki bo na voljo v bližnji prihodnosti. Enjoy!)

Ena največjih samozaslepitev na tem svetu je ta, da ljudje neprenehoma živijo v upanju in pričakovanju odrešitve, ki bo čarobno izbrisala vse probleme posameznika in s tem človeštva. To početje ni samoiskreno, ker temelji na tem, da bo naše samoustvarjene probleme rešil nekdo drug. Le zakaj bi? Vsi smo si enakovredni v odgovornosti do samega sebe in vsega, kar smo dovolili in dopustili, da se dogaja v svetu. Zato moramo sami najprej razrešiti lastne probleme, ki izhajajo iz našega umso-zavestnega sistema, s tem pa bomo tudi pričeli skupaj reševati probleme, ki smo si jih ustvarili kot človeštvo. Sebično je pričakovati, da bo nekdo to čarobno opravil namesto nas, saj smo mi kot ljudje sami izvor lastnih problemov. Zato se zavedajte, da samoodpučanje ne predstavlja čarobne palice s katero bi pomahali sem ter tja in bi se s tem že rešili vseh problemov. 

Enačiti samoodpuščanje s čarobno palico je jalovo početje.

Samoodpuščanje je orodje, ki nam pomaga pri samoiskrenem pogledu nase, kjer se odrešimo vseh preteklih bremen (navad, miselnih vzorcev, čustvenih reakcij) in začnemo na sveže. Tako se lahko neobremenjeno posvetimu temu kar je tukaj v sedanjosti vsakega vdiha in izdiha in tako delamo po principu kar je najboljše za vse. To pomeni, da s svojimi dejanji akumuliramo posledice, ki ne dopuščajo nobenih zlorab in podpirajo vse oblike življenja.

Razumeti moramo, da smo svoj ego kot umsko zavestni sistem ustvarjali vse od našega rojstva, pa do naše polnoletnosti oziroma 21. leta, pri čemer smo ob rojstvu že podedovali nekatere sisteme od naših staršev. Skozi odraščanje smo se poistovečali in se integrirali v te sisteme tako, da smo jih fizično izživljali s svojimi dejanji. Zato te naše predprogramirane umsko-zavestne sisteme ne moremo odpraviti zgolj z napisanim in prebranim samoodpuščanjem. S tem se jih le zavemo, prevzamemo odgovornost zanje in si jih odpustimo, da se z njimi več ne obremenjujemo. Nato pa moramo samokorekcijo odživeti še fizično, s praktičnimi dejanji, ob vsaki situaciji za katermo smo samoodpuščanje izvedli.

Pomembno je tudi, da se zavedamo naslednjega: Vsako dejanje, ki ga izvedemo, opravimo na pol ali pa sploh ne, ima posledice. S tem ko uporabimo samoodpuščanje in si s tem izbrišemo nek vzorec iz umsko-zavestnega sistema, naredimo prazen prostor. Vsak sistem se odraža v dejanjih in vsako dejanje za svoj obstoj potrebuje svoj prostor in svoj čas, kot na primer gledanje televizije. Če odpravimo navado gledanja TV-ja vsak dan 2 uri, s tem zase ustvarimo nov čas in prostor, ki ni zapolnjen. Tako bomo neizbežno ta čas zapolnili z nečim drugim, z nekim drugim sistemom. Lahko ga denimo zapolnimo z obiskovanjem gostilne in popivanjem ali pa z pisanjem spletnih objav o tem, kako si s samoodpuščanjem pomagamo osvobajati samega sebe od škodljivih navad, ker bomo s tem z lastnim zgledom pomagali še drugim, po principu kar je najboljše za vse. S tem primerom želim pokazati, da ni dovolj, da samoodpuščanje delamo samo na pol, saj lahko s tem naredimo več škode kot koristi. Ko uporabljamo samoodpuščanje to storimo učinkovito tako, da si ob samoodpustitvi nepotrebnega bremena ustvarimo tudi samokorekcijo. Ta nam služi kot samopodpora in navodilo samemu sebi, kaj bomo storili naslednjič, ko pridemo v podobno situcijo, da bomo ravnali samoodgovorno in po principu kar je najboljše za vse.

Ena izmed lasnosti našega ega kot umsko-zavestnega sistema je tudi ta, da vedno poskuša izpasti kot zmagovalec in dokazati svoj prav. Zato moramo biti posebej pozorni in samoiskreni, da ne zapademo v takšne miselne vzorce. Za primer bom predstavil eno od svojih izkušnenj:

S punco že delj časa živiva v dogovoru o podpiranju drug drugega pri tem, da si pomagava odpravljati škodljive umsko-zavestne sisteme. V eni od situaciji mi je tako pokazala, da sem len in da se izmikam nujnim opravilom, ki jih nato namesto mene opravi ona, s tem pa prelagam odgovornost. Dejanje sem v samoiskrenosti priznal in dejal, da ga moram predelati s samoodpuščanjem. Tega potem nisem naredil, kar sem vedel že med pogovorom. To pomeni, da sem si dovolil in dopustil zapasti v umski vzorec, kjer moj ego poskuša na vsak način izpasti kot moralni zmagovalec, kar pa je njegov edini cilj, saj se v resnici hoče le ohraniti v takšnem stanju kot je. S tem sem sabotiral samega sebe, ker sem se slepil pred lastnim vzorcem umsko-zavestnega sistema, ki mu dopuščam in dovoljujem da me nadzira in drži v samoomejenosti, namesto da bi dejansko prevzel odgovornost zanj in ga odpravil ter prevzel samodirekcijo, ker je tako najboljše za vse.

Uporaba samoiskrenega samoodpuščanja torej predstavlja proces korekcije samega sebe, ki ga neprestano hodimo v vsakem sedanjem trenutku vsakega vdiha in izdiha. Tako si gradimo samozaupanje in samoodgovornost po principu enosti in enakovrednosti, s čimer pričnemo kopičiti posledice, ki so najboljše za vse. Ko te posledice seštevamo v skupini, kjer vsi delamo po istih principih, torej to kar je najboljše za vse v enosti in enakovrednosti, vztrajno in neomajno spreminjamo svet, ki je poln vojn, zlorab, zamer, čustveih reakcij, škodljivih navad, nerazumevanja, egoizma, škodoželjnosti in samozaslepitev, v nov svet z novo ureditvijo, kjer je največja vrednota življenje, kjer vsak del stvarstva razume svojo vlogo enosti in enakovrednosti, kjer si vsi lahko zaupamo, ker vsi počemo tako, da je najboljše za vse. S tem ustvarimo raj na Zemlji in povsod kjer obstajamo, saj so naši principi življenja neomajno naravnani tako, da se vse posledice kupičijo v realnost, ki je najboljša za vse kar obstaja. To počnemo Destonijci in to predstavlja skupina Desteni. Raj in dostojnost za vse na Zemlji je torej potrebno uresničiti s fizičnimi dejanji, to pa predstavlja proces, skozi katerega vsi hodimo. Tako kot smo potrebovali leta in leta, da smo se poistovetili in privadili vseh škodljivih umsko-zavestnih sistemov, ki smo jih dovolili in sprejeli v naša življenja, tako bodo potrebna leta, da se jih osvobodimo in jih odpravimo, ter da pričnemo zares živeti in se ravnati po enostavnem principu delovanja tako, da je najboljše za vse v enosti in enakovrednosti. Ampak ko se v naslednjih letih tega naučimo in privadimo, bo odpravljanje preteklih napak šlo vse lažje in lažje in kar naenkrat bomo vsi živeli v Enakovrednem Denarnem Sistemu in to brez pomoči kakršnihkoli čarobnih palic, nezemljanov, odrešenikov, karizmatičnih diktatorjev in podobnih utvar. Vse bomo ustvarili sami, s skupnimi prizadevanji. Priduži se nam še ti, če si že spoznal(a), kako pokvarjeno in neuporabno je vse, kar smo do sedaj poveličevali in povzdigovali v lastni neiskrenost. Le zakaj se nebi? Izgubiš lahko le vse tisto, kar te obremenjuje in s tem pridobiš vse, kar je vredno življenja.