Dan 117 - Zmeden in živčen lik

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obstajati kot zmeden in živčen lik, kadar nečesa ne razumem ali kadar moram predelati veliko informacij in ne vem kje bi začel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoteti na hitro predelati čimveč informacij čim bolj podrobno, kadar nečesa ne razumem in ne vem, kje bi začel iskati informacije.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se sodim in da me je strah neuspeha, kadar nečesa ne razumem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati živčen, kadar nečesa ne razumem ali ko moram predelati veliko informacij.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati živčen, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj predelal, naredil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah neuspeha, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati se, se počutiti izgubljenega in nemočnega ter tako obstajati kot zmeden in živčen lik, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil. Ko opazim, da obstajam kot zmeden in živčen lik - se ustavim in diham. Zavedam se, da se so vse misli in sodbe odveč in da se moram najprej umiriti, dihati in nehati razmišljati, da se bom lahko učinkovito usmeril in našel rešitev. Obvezujem se, da ne bom več obstajal kot zmeden in živčen lik, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil ali kadar ne vidim jasne rešitve, namesto tega se bom ustavil in dihal, nehal razmišljati in se nato sproščeno usmeril v dihu korak za korakom do rešitve.

Dan 116

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, kadar je nekdo poleg mene jezen.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati emocionalne komentarje drugih osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, kadar nekdo govori o meni z jezo in emocijami.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostaviti reakcij drugih tako, kot jih resnično vidim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugim povedal direktno kaj počnejo, kadar je to primerno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iz strahu pred reakcijami drugih olepševati stvari, ki jih povem.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti vedno pozoren na ljudi in okoliščine okrog sebe, s tem ko sem zataval v mislih. Kadar opazim in se zavem, da sem zataval v misli in da se ne zavedam okolice - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom misli/sanjarjenja ustavil z dihanjem in samo-odpuščanjem in se usmerjal v dihu tako, da se bom vedno zavedal okolice.

Dan 115 - Neposredna demokracija

Današnja demokracija s poslanci je neprimerno urejena, ker so v parlamentu večinoma vedno isti poslanci, ki živijo v svojem svetu in nimajo realnega pogleda na življenje, tako kot ga občutimo 'navadni' ljudje. Posledično si lahko zagotovijo razne monopole in prejemajo podkupnino s strani korporacij, s čimer so zakoni vedno bolj pisani na kožo kapitalistom in korporativni izkoriščevalski logiki, ki ji ni mar za življenje v nobenem pogledu. Zato je najbolj primerno, še posebej v današnji dobi tehnologije in komunikacijskih omrežij, da se vzpostavi sistem neposredne demokracije.

Neposredna demokracija ne pomeni drastične spremembe obstoječega sistema. Pomeni, da namesto manjše skupine poslancev v parlamentu lahko o zakonih glasujejo vsi volivci države. Prav tako lahko vsakdo predlaga spremembe zakonov ali nove zakone, podobno kot je to mogoče zdaj, le da se vse te pravice in odgovornosti prenesejo na vse volivce. To je danes mogoče dokaj enostavno doseči preko spletnih strani, kjer bomo lahko vsi volivci prebrali in preučili trenutne zakone, podajali predloge za spremembe in nove zakone ter o teh predlogih tudi glasovali. Identiteto vsakega volivca se enostavno določi s pomočjo certifikatov. Seveda je lahko istočasno omogočeno starejšim in tistim, ki niso vešči uporabe računalnika ali spletnih tehnologij, da glasujejo osebno, denimo na občini. Prav tako lahko zanje mesečno ali kako drugače izhaja glasilo, kjer si lahko preberejo zadnje predloge, spremembe in podobno.

Primer strani s podatki o sprejemanju zakonov v EU.
Primer podobne slovenske strani, kjer lahko državljani že podajajo predloge vladi in zanje glasujejo: http://predlagam.vladi.si

Državna politika in zakoni morajo biti takšni, da jih ljudje razumejo in da se večina z njimi strinja, kar pomeni, da so pisani v dobro vseh. To je smisel in bistvo demokracije.

V osnovi je lahko sistem takšen, da lahko kdorkoli predlaga spremembo zakona ali nov zakon. Volivci lahko nato glasujejo o predlogu, ki še ni zakon, in če se pokaže dovolj zanimanja, se predlog poda v obravnavo strokovnjakom, ki ga zapišejo v primerni, razumljivi obliki tako, da ni v nasprotju z ustavo ali drugim pogojem, katerim mora zadostovati. Nato se takšen strokovno urejen predlog zakona poda v glasovanje. Volivci se nato enostavno prijavijo v svoj osebni račun na spletni strani in pregledajo predloge zakonov in sprememb, ki so bile podane na glasovanje. Seveda lahko glasujejo tudi osebno na občini. Nato za vsak predlog podajo svoj glas. Glasovanje je recimo lahko odprto en dan, več dni, en teden ali kaj podobnega, odvisno kaj se izkaže za najbolj primerno, v katerem lahko volivci mirno glasujejo. Voli se lahko denimo enkrat na mesec, enkrat na teden, spet odvisno od tega, kaj se izkaže za najbolj primerno.

Prepričan sem, da bi se s tem na državni ravni začeli sprejemati zakoni po meri ljudi, v dobro ljudi in se zavračali takšni, ki so večini v škodo. Egocentrični predlogi ne bi prišli daleč, saj bi se hitro izkazalo, da je večina proti. Dobri predlogi, v katerih bo večina videla korist, pa bi se sprejeli in lahko tudi ustrezno in hitro popravili, če bi se izkazalo, da so neprimerni ali zastareli.

Nekaj vprašanj in odgovorov:

Kaj pa, če nihče ne bo hotel glasovati?
Tako je danes, ker je večina ljudi ugotovila, da so volitve le farsa in da poslanci tako ali tako sprejemajo zakone po svoje in v korist korporacij. Noben problem ni, če od začetka ali kadarkoli volivci ne bi bili zainteresirani za glasovanje. Zakone se lahko sprejme na podlagi tistih, ki so glasovali. Če jih glasuje zelo malo, bodo pač veljali njihovi glasovi in zakoni. To ni problem, če so ti zakoni v skladu s tem, kar je dobro za vse. Če pa to niso, bodo ostali volivci to hitro zaznali in se naslednjič bolj pozorno posvečali sprejemanju zakonov. Tako bodo tudi spoznali, da vsak glas šteje in da ima vsak posameznik vpliv in dolžnost, da so zakoni pisani v dobro ljudi in življenja nasploh. Mar ni to temelj demokracije?

Glasove se lahko ponareja preko spleta...
Res je, toda zavedati se moramo naslednjega dejstva. Danes se večino bančnih transakcij opravlja elektronsko in vsakdo ima možnost dostopa do svojih računov preko spleta, kjer se prijavimo in osebno identificiramo, nato pa razpolagamo s svojim denarjem po mili volji. Se nam na spletne bančne račune prijavljajo nepridipravi in nam kradejo denar, spreminjajo bilance in tako naprej? Včasih res, ampak izjemoma, pa še to le tisti, ki so zelo tehnično podkovani. In kaj se zgodi potem? Pristanejo v zaporu. Osebna stran za glasovanje državljana je lahko organizirana na enak način. Če lahko danes vsi mirno uporabljamo spletno bančništvo, kjer so v igri velike količine (večinoma sicer ne) denarja, ni vrag, da ne bi mogli na enak način glasovati o zakonih.

Ljudje rabimo voditelje, da nas vodijo in odločajo namesto nas...
Zakaj bi bil naš cilj, da sami sebe ponižujemo in se delamo manjvredne? Takšna trditev izhaja iz pogojenega razmišljanja, ki nam ga sistem vsiljuje na vsakem koraku, v resnici pa seveda ne drži.
Res je, da nihče ne more vsega vedeti, zato potrebujemo strokovnjake in izkušene ljudi, ki bodo predlagali zakone na področjih, ki zahtevajo določena in specifična znanja, prav tako potrebujemo vešče vodje projektov, ki učinkovito koordinirajo delo posameznih skupin. Enako je že sedaj in vse te sisteme in principe že imamo in jih lahko uporabimo na enak način. Danes recimo skupina ljudi, veščih na finančnem področju, pripravi predloge za proračune in podobno, enako je lahko v neposredni demokraciji. Določi se skupino ustreznih strokovnjakov, ki opravijo specifično potrebno nalogo. Nato se predlog predstavi javnosti, ki lahko v nekem omejenem in konstruktivnem slogu poda pripombe, nato pa se predlog enostavno sprejme, če ni nobenega tehtnega razloga za nasprotno. Tako se zagotovi, da se učinkovito in dovolj hitro sprejemajo odločitve, ki so nujne za učinkovito delovanje države.

Seveda pa bo treba prestrukturirati tudi finančni sistem, ko smo že ravno pri denarju, in tega naravnati tako, da podpira dostojno življenje vseh, kot to opisujejo predlogi, kot sta Zagotovljen Življenjski Dohodek in v kasnejši fazi Enakovredni Denarni Sistem. V takšnem sistemu se nam ne bo potrebno ukvarjati s problemi financ in kompleksnega razporejanja le-teh, ker bo sistem temeljil na življenju in enakovrednosti le-tega in ne na denarju.

Pomembno je, da se vsi začnemo zavedati svoje odgovornosti in da začnemo sami stati kot primer rešitve, ki je najboljša za vse življenje. Dokler bomo prelagali odgovornost na druge, se ne bo nič spremenilo in bo vse le še slabše. Zato vabim vse zainteresirane, da preizkusijo brezplačni spletni tečaj, ki nam pomaga prevzeti odgovornost in postati učinkovit praktičen primer tega, kako živeti po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam'. Osebno sem vpisan v plačljiv nadaljevalni tečaj, s katerim si pomagam odstranjevati osebno omejenost in pogojenost s strahovi, čustvi in mislimi. Pomaga mi odstranjevati in spreminjati to, čemur bi nekateri rekli 'človekova narava', kar ni nič drugega kot umski program ali miselni vzorci, ki smo se jih naučili in sprejeli vase skozi odraščanje. Veliko ljudi trdi, da se tega ne da spremeniti, da smo ljudje egocentrični, škodoželjni in podobno, ter da zato ne bomo nikoli mogli živeti v sistemu, ki bo najboljši  za vse. To je čisti nesmisel, saj sem si sam dokaz, skupaj z veliko drugimi, da to ne drži. Počasi in vztrajno skupaj spoznavamo, da smo ljudje enakovredni življenju, ki si na vseh področjih želi dobrih in konstruktivnih odnosov. Vse ostale neprimerne oblike obnašanja človeka izhajajo iz zlorabljajoče vzgoje, ki jo je danes polno vsepovsod, in nerazumevanja delovanja človekovih misli in čustev. Vse to lahko dokaj enostavno popravimo s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo ter to prenesemo na otroke, ki bodo živeli brez strahu in razumeli enakovrednost vsega življenja in se tako vedno obnašali po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam', ker je tako najboljše za vse. Toda najprej moramo sami stati kot primer.

Pridružite se nam.

Dan 114 - Vsak človek potrebuje zagotovljen življenjski dohodek

Naletel sem na še en projekt iz Indije, kjer so preučevali učinke zagotovljenega življenjskega dohodka na prebivalce. Tudi v tej raziskavi se je izkazalo, da so ti zelo pozitivni.

Dejstvo je, da vsi ljudje potrebujemo zagotovljen življenjski dohodek za dostojno življenje, od rojstva do smrti. Trenutni sistem je daleč od tega, da bi to omogočal. Ljudje živimo v strahu pred tem, da bomo izgubili službo in dohodek, zato veliko ljudi vztraja v službah, ki so izkoriščevalske in zlorabljajoče. Uvedba zagotovljenega življenjskega dohodka oziroma UTD-ja, ki ga dobi vsak državljan brezpogojno, je najboljša rešitev za mnogo problemov.

Danes v Sloveniji, preden lahko pridobimo socialno pomoč, moramo izpolnjevati mnoge pogoje, pa še potem je ta pomoč omejena na določen čas.

Vir: http://www.scsd.si/denarna-socialna-pomoc.html

Takšen sistem se opravičuje na podlagi sistema ustrahovanja, katerega primarno zagovarjajo bogati kapitalisti, saj jim ta omogoča, da si pridobivajo osebno bogastvo na račun izkoriščanja ljudi, ki živijo v strahu pred preživetjem in so tako prisiljeni iskati službe, v katerih so izkoriščani, da sploh lahko preživijo. Takšen sistem je nedopusten, saj podpira zlorabo življenja. Zagotovljen življenjski dohodek bo odstranil vse pogoje za pridobitev denarja za dostojno življenje, saj je brezpogojen in enak za vse, ne glede na razmere. Tako bodo ljudje postali bolj samozavestni in si iskali takšna delovna mesta, ki jih želijo opravljati in ki podpirajo dostojnost življenja. V začetni stopnji mora biti zagotovljen življenjski dohodek dovolj visok, da lahko z njim vsak posameznik dostojno preživi, hkrati pa je lahko minimalna plača denimo vsaj dvakrat večja, da bodo ljudje dovolj motivirani za delo.

S pogovarjanjem z ljudmi sem ugotovil, kako zelo indoktrinirani in posledično ozkogledni smo ljudje, ko pride do pogovorov o enakovrednosti življenja in praktičnih rešitvah, ki bodo vsem zagotavljale dostojno življenje. To je posledica naših strahov, verovanj in predsodkov, ki smo se jih nezavedno naučili in jih sprejeli za svoje, čeprav so v resnici iluzija. Zato se moramo najprej spremeniti sami, da lahko na stvari gledamo objektivno in sami stojimo kot primer praktične rešitve, ki je potrebna. Za pomoč pri tem priporočam naslednji brezplačni tečaj z osebnim inštruktorjem: http://lite.desteniiprocess.com/

Dan 113 - Kako dejansko deluje globalni bančni sistem?

Zelo malo ljudi razume kako deluje bančni/finančni sistem in zelo malo ljudi dejansko kaj takega zanima. Dejstvo pa je, da je ravno denarni sistem eden glavnih problemov, zaradi katerega ljudje trpimo in preko katerega drug drugega zlorabljamo. Zato ga moramo najprej spoznati in ga nato spremeniti tako, da bo najboljši za vse življenje in v skladu s principom obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je bančni/finančni/denarni sistem prezapleten, da bi ga lahko razumel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je trenuten bančni sistem edina oblika le-tega, ki deluje in ki je najboljši in najbolj pravičen.

Odpustim si, da si nisem dovolil razumeti in spoznati, da je trenuten bančni sistem zlorabljajoč, krivičen in nesprejemljiv.

Odpustim si, da si nisem dovolil raziskati in preučiti bančnega sistema ter ga razumeti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti brez dvoma, da so bančniki, odvetniki in sodniki pošteni ljudje, da delajo v korist vseh in da je bančni sistem zasnovan z dobro namero do vseh ljudi.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostavljati napak, nepravičnosti in nedopustnosti bančnega/denarnega sistema.

Odpustim si, da si nisem dovolil iskati in se zavzemati za nove rešitve in predloge bančnega sistema, ki temeljijo na enakovrednosti vsega življenja in zagotavljajo dostojno življenje vsem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se bančnega/finančnega sistema ne da spremeniti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sam nimam nobenega vpliva na bančni sistem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ne splača truditi za spremembo bančnega sistema.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da moram sam stati kot primer spremembe bančnega sistema in kot primer rešitve za nov bančni sistem, ki bo zagotavljal dostojnost življenja vsem. Spoznal sem in razumem, da moram za spremembo bančnega sistema sodelovati z ljudmi, ki so praktično in s pisanjem dokazali, da so se pripravljeni odpovedati egoizmu in lastnemu interesu v zameno za to, kar je najboljše za vse življenje.
Obvezujem se, da bom stal kot primer in si prizadeval za spremembo finančnega sistema na način, ki bo podpiral, omogočal in zagotavljal dostojno življenje vseh.

Podpiram zagotovljen življenjski dohodek (ali UTD): http://basicincome.me/

---

Sledeče besedilo je prevod članka s spletne strani gibanja UBUNTU Liberation Movement iz Republike Južne Afrike.

Objavljeno 21. oktobra 2013. Dostopno na: http://www.ubuntuparty.org.za/2013/10/facts-about-global-banking-machine.html

1) Vse velike banke sveta so v lasti in pod nadzorom bančnih družin.

2) Te nadzirajo celoten proces ustvarjanja, tiskanja in dobavljanja denarja po celem svetu.

3) Tri največja imena (družine) v tem kartelu so Rothschildi, Rockefellerji in Morgani, ki si v končni fazi lastijo in nadzirajo vse banke na svetu, skupaj z majhnim številom drugih vplivnih bančnih družin, kot so družina Carnegie, Harriman, Schiff in Warburg.

4) Kot kolektiv so postali znani pod imenom 'banksters' ali banksterji med tistimi, ki so se začeli zavedati njihovih zahrbtnih aktivnosti.

5) Vse velike centralne banke sveta, vključujoč južnoafriško banko Reserve Bank of South Africa in centralno banko ZDA Federal Reserve Bank, so privatno lastninjene korporacije s popolnim nadzorom nad finančnimi trgi.

6) Tem privatno lastninjenim centralnim bankam so bile dodeljene pravice za diktiranje finančnih pravil ljudem vsake države.

7) Te bančne družine in centralne banke postavljajo pravila sama sebi in niso dolžne odgovarjati nikomur. Za primer, člen 33 iz akta južnoafriške banke South African Reserve Bank jim dovoljuje, da izvajajo svoja dejanja v popolni tajnosti.

8) Globalni finančni sistem, osnovan na dobavi denarja, je tako zapleten in kompleksen, da ga dejansko razume le peščica ljudi. To se vedno uporablja kot izgovor pri izključevanju navadnih ljudi iz sodelovanja.

9) Globoko kompleksen pravni sistem se uporablja na enak način za manipulacijo in za podporo te strukture, ki zavrača dostop navadnemu človeku do pravne pravičnosti.

10) Pravna pravičnost ne more obstajati v situaciji, kjer je država korporacija. Predsednik določa sodnike, zato morajo sodniki soditi v dobrobit korporacij - ne ljudi. Zato so sodišča zgolj izvrševalci bančnih politik.

11) Banke uradno ne upravljajo z denarjem. Upravljajo z menicami, pogajalskimi sredstvi in zadolžnicami.

12) Beseda 'denar' ('money') sploh ni definirana v aktu južnoafriške banke Bank of South Africa.

13) Vsi večji monetarni sistemi sveta so tako imenovani FIAT sistemi. To v osnovi pomeni, da FIAT denar nima nobene bistvene vrednosti IN ni podprt z nobeno plemenito kovino, kot sta zlato in srebro, kot je to veljalo včasih. FIAT denar ustvarjajo banke iz nič, kadar vzamemo 'posojilo'. Dejansko ne pride do resničnega posojila, nič fizičnega se ne izmenja, kar pa je enakovredno ponarejevanju. Južnoafriška dobava denarja se je početverila v preteklem desetletju, kljub temu pa se ta povečana dobava ni odrazila v hkratni povečavi rezerv zlata, srebra ali drugih resničnih proizvodov.

14) To pomeni, da je papirnat in plastičen denar, ki ga uporabljamo, popolnoma brez vrednosti. Denar je le razkošen kos papirja z imenitnimi logotipi brez kakršnekoli vrednosti. Njegova 'vrednost' izvira zgolj iz množic ljudi, ki zaupajo temu denarju in ga še naprej uporabljajo kot sredstvo izmenjave.

15) Za primer; zelo malo ljudi ve, da južnoafriška vlada prejme plačilo / provizijo / zakonito podkupnino za vsak rabljen bankovec ali kovanec, ki ga vrne južnoafriški centralni banki. To plačilo se imenuje 'seigniorage' in omogoča južnoafriški vladi, da zasluži z izkoriščanjem svojih državljanov z uporabo papirnatega/plastičnega denarja, ki ga nadzoruje centralna banka in v končni fazi banka za mednarodne poravnave (Bank For International Settlements), od katere centralna banka prejema svoja naročila.

16) Kljub temu je prepovedano uničevanje teh ničvrednih kosov papirja. Ljudje, ki ponudijo alternativne oblike kosov papirja in ljudje, ki kopirajo te kose papirja, gredo v zapor zaradi kršenja avtorskih pravic.

17) Edini razlog za to, da ima naš denar kakršnokoli vrednost je ta, da mu jo dajemo sami. Dojeta vrednost je edina vrednost, ki jo ima. Če ljudje izgubijo zaupanja v svoj denar, bo vrednost tega denarja izpuhtela, ker te vrednosti nič ne podpira. Dejansko beseda 'credit' (kredit) izvira iz latinske besede credere, kar v prevodu pomeni zaupati. Dokaze o tem najdemo skoraj vsakič, ko kakšen guverner centralne banke odpre svoja usta. Slišali boste besedo 'zaupanje', ki bo vedno znova in znova poudarjena, ker je poglavitna naloga guvernerja centralne banke, da za vsako ceno vzdržuje zaupanje v bančništvo. Erozija zaupanja vodi v zlom sistema. Točno zato so dali na nove južnoafriške bankovce obraz Nelsona Mandele, da bi vcepili in obnovili zaupanje ljudi v denar, med tem ko so popolnoma onečastili Mandelovo predanost do svobode.

18) Banke ustvarjajo denar iz nič preprosto tako, da ustvarijo dolg in kredit v računovodskem računalniškem sistemu. Ta princip se imenuje 'princip ujemanja' (Matching Principle), nadzorujejo in urejajo pa ga splošno sprejeti računovodski principi (Generally Accepted Accounting Principles - GAAP) [5].

19) 'Posojilo' ni posojilo v navadnem pomenu besede. Je pouk / navodilo, da smo mi - kot podpisana stranka, ki v tem procesu ustvarimo zadolžnico, ki jo 'izdamo' bančnim oblastem - dali pravico banki, da v zameno izda svojo zadolžnico. Bančna zadolžnica (v obliki računalniško ustvarjenega bančnega izpisa) je narejena tako, da je videti kot posojilo. Tako je bančna obljuba nam (v zameno za našo obljubo banki) dejansko posojilo, ki ga prejmemo. Tako smo v bistvu naročili banki, naj ustvari denar iz nič. Ker nismo pametnejši, se strinjamo z izkoriščevalskimi pogoji zapisanimi v dogovoru, katere bo seveda uveljavljalo sodišče v korist banke.

20) Banke nimajo lastnega denarja, ki bi nam ga lahko posojale, v nasprotju s prepričanjem večine ljudi. Posojeni denar ni obstajal v sistemu, dokler nam ni bilo odobreno tako imenovano 'posojilo'.

21) Banke ustvarijo denar na podlagi podpisov svojih klientov in tako imenovanih pogodb in posojil, ki jih podpišejo stranke. Te pogodbe so prodane v procesu imenovanem listinjenje [1] tretjim strankam, ki jih nato prodajo na globalnih borzah. To je zelo tajna in skrbno varovana tehnika, s katero banke profitirajo in ustvarjajo neupravičeno bogastvo. Nato takšna posojila v obliki paketov prodajo nazaj ljudem preko pokojninskih skladov in zavarovalnih polic. Ste že zmedeni? Saj bi morali biti. Mnogi odvetniki in večina sodnikov tega ne razume, zato smo to morali preučiti sami, da smo se lahko branili na sodiščih pred tistimi odvetniki, ki branijo bankirje (banksterje) in to natančno razumejo. Ljudje morajo za to izvedeti.

22) S tem, ko banke prodajo naš podpis oziroma 'zadolžnico' ali pogodbo o hipotekarni obveznici, banke izgubijo vse zakonske pravice do katerekoli lastnine, ki so jo financirale. V pravnih izrazih se to imenuje izgubljen 'locus standi' [2].

23) Ko banka listíni [1] posojilo, dobi v zameno plačilo za celoten znesek kapitala posojila, plus obresti, in to v naprej. To pomeni, da je bilo naše posojilo dejansko plačano vnaprej od tretje stranke, ki je zavarovana v primeru neplačanih obveznosti, med tem ko sami nimamo nobenega vedenja o tem, da se to prikrito dogaja.

24) Banke kršijo pogodbeni zakon s tem, da jamčijo posojilo tega, kar ni v njihovi lasti - denarja. Banke samo ustvarjajo denar, v večini primerov kibernetski-denar (elektronski denar), po tem, ko smo podpisali vse dokumente in ko so banke prodale naše zadolžnice tretjim strankam, ki jih nato prodajo naprej tretjim strankam, včasih tudi večkrat, s trgovanjem na globalnih borzah. Zato je listinjenje [1] Ponzijeva shema [3] ali piramidni sistem, ki se je moramo začeti vsi zavedati. Prav tako je znana pod imenom 'bančništvo v senci' ('shadow banking'), o čemer lahko enostavno izvemo več na spletu.

25) Banke nič od tega ne razkrivajo svojim strankam in s tem ohranjajo nevednost ljudi. Lahko verjamemo, da nam v resnici posojajo pravi denar. To je laž. Nikoli nam niso posodili nič, kar bi imelo kakršnokoli vrednost in tako ni nikoli prišlo do 'enakovredne obravnave', kjer tako mi kot banka tvegamo, da nekaj izgubimo. To je v popolnem nasprotju z osnovami pogodbenega prava, kaj šele s skupno moralo in integriteto med ljudmi. Seveda pa banke niso ljudje, so pravne fiktivne korporacije.

26) Sami smo ustvarili vrednost v naših lastnih mislih in z našim podpisom smo povzročili sprostitev denarja od tretje stranke - kupca, ki ga je banka prejela v našem imenu, čeprav nas o tem ni nikoli obvestila, ali pač?

27) Banke delujejo kot posredniki, podobno kot nepremičninski agenti, ker nam ne posojajo LASTNEGA denarja. Ker nam dejansko ne posodijo ničesar, ampak le pridobijo nekaj od tretjih strank na podlagi naših podpisov, so vse obresti, ki jih zaračunajo, popolno izsiljevanje in prevara. Potreben pogoj za veljavnost dogovora ali pogodbe dveh strank je odkritost / razkritje.

28) Denar v Republiki Južne Afrike tiska kovnica Južne Afrike, ki je prav tako privatno podjetje, ki enostavno ustvarja dobiček na račun trdega dela državljanov. Toda nedavno je bilo to delo prestavljeno na Švedsko, kar je bila polomija, ki je povzročila veliko sramoto centralni banki, saj je bilo po vrednosti za več milijard Randov bankovcev natisnjenih nepravilno, v napačnih dimenzijah, zato so jih morali uničiti. Toda brez panike, saj gre le za papir z nekaj imenitnimi logotipi.

29) Centralna banka, ki je privatno podjetje, nadzoruje tiskanje denarja, ki ga nato proda ali posodi bankam za le majhen delež dejanske vrednosti, ki jo sami bankovci predstavljajo.

30) Ko banke vrnejo izrabljene bankovce centralni banki, v zameno prejmejo plačilo, ki je le malo manjše od dejanske vrednosti vrnjenih bankovcev, s tem pa ustvarjajo zase bogastvo z ustvarjanjem denarja iz nič, zgolj s prelaganjem papirja.

31) Banke prakticirajo tako imenovano bančništvo delnih rezerv. To pomeni, da morajo obdržati le majhen delež kateregakoli depozita, preostalo pa lahko večkratno ljudem posojajo naprej. S tem ustvarjajo vse večji dolg, vezan na denar, ki sploh ne obstaja.

32) Za primer: Za vsakih 100€, ki jih položimo na račun, lahko banka posodi naprej približno 900€ namišljenega fiktivnega denarja drugim strankam. Prava prevara je v tem, da zaračunavajo obrestne obresti na ta neobstoječ denar. To je očitna goljufija in kdorkoli drug bi za dolgo časa moral v zapor zaradi takšnega početja.

33) Obresti so zaračunane vnaprej. Obresti so obravnavane kot 'pravi denar' s strani banke in ta namišljen denar se uporabi za nova posojila, ustvarjena iz nič, na osnovi teh obresti, ki že v prvi vrsti niso obstajale.

34) Glede na trenutno stanje na svetu ni dovolj denarja, da bi z njim lahko odplačali vse dolgove, nastale zaradi obresti. Točno to je situacija, ki so jo želeli ustvariti banksterji. Situacijo, ki jim daje popoln nadzor nad premoženjem in drugimi sredstvi, ki si jih lahko banke prilastijo zato, da bi jih lahko prodale naprej drugi naivni osebi, ki bo najverjetneje končala v enakem prezadolženem položaju.

35) Vse te aktivnosti neprenehoma podpira pravni sistem skupaj z ignorantskimi sodniki, ki nadaljujejo s prevarami navkljub jasnim dokazom. Kljub temu vsi sodniki niso ignorantski. Vseeno pa mnogi dobivajo plačilo od bank in si prizadevajo za ohranitev sistema goljufivih prevar nad nič hudega slutečim prebivalstvom, ki verjame, da so sodniki na vrhu seznama ljudi z visoko integriteto.

36) V nekaterih državah zapirajo ljudi, ki trdo delajo, ker ne morejo poplačati svojih dolgov. To je očiten zločin proti človečnosti, za katerega bi morali bankirje zapreti, sodniki pa bi morali odgovarjati nam ljudem, katerim služijo. Toda sodniki ne služijo ljudem, ampak korporaciji, ki jih zaposluje - THE REPUBLIC OF SOUTH AFRICA [4] in drugim korporacijam, ki se pretvarjajo, da so države. Tako večina sodnikov uveljavlja pravice korporacij in ne ljudi.

37) Natisnjeni bankovci, ki jim pravimo denar, so v resnici orodje dolga in bi morali biti prepovedani. Denar, ki ga poznamo danes, se lahko izda le na podlagi dolga. Rečeno je, da je okrog 40% dolga ZDA fiktivnega, ponarejenega dolga, ki si ga lasti Federal Reserve Bank, ki ga je izvirno ustvarila iz nič in nato nanj zaračunala obresti. Ves zbran davek na prihodke v ZDA se porabi za odplačevanje obresti dolga ZDA do banke Federal Reserve Bank in njenih lastnikov.

To je le del pretkanih spletk in prevar, ki so bile ustvarjene zato, da bi ostali nevedni in popolnoma zasužnjeni banksterjem in njihovemu globalnemu nadzoru.

Opombe:

[1] Listinjenje: Preoblikovanje hipotekarnih in drugih posojil v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev.

Vir: Slovarček finančnih izrazov: http://www.ringaraja.net/druzinske-finance/slovar-financnih-izrazov/?wordID=422

[2] Locus standi: Pravica ali zmožnost, da se uveljavljamo na sodišču.

Definicija povzeta in prevedena po definiciji Oxfordskega slovarja. Vir: http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/locus-standi

[3] Ponzijeva shema (piramida): Se smatra za finančno prevaro in je zato z zakonom prepovedana. Definicijo in več podatkov najdete na Wikipediji: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ponzijeva_shema

[4] THE REPUBLIC OF SOUTH AFRICA je registrirano ime korporacije z enakim imenom kot je ime te države.

[5] Sprejeta pravila finančnega računovodstva, ki veljajo v neki državi.

Dan 112 - Govoriti množici ljudi

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da sem nervozen, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti sproščen, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi se osmešil in osramotil, kadar govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da se bom zmedel in da ne bom vedel kaj povedati, kadar govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah neodobravanja, nestrinjanja in negativnih pripomb poslušalcev, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pripombe ločevati in označevati na pozitivne in negativne, kjer se počutim dobro ob pozitivnih in negativno ob negativnih pripombah.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da se mi bodo drugi posmehovali, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da jemljem posmeh, pripombe, neodobravanje, nestrinjanje in pripombe drugih osebno in da se ob tem počutim pozitivno/večvredno ali pa negativno/manjvredno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je sram in da se počutim manjvredno, če se ob govorjenju zagovorim ali besed ne izgovorim pravilno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se med govorjenjem množici ljudi sodim in da pri tem opazujem reakcije drugih in te reakcije jemljem osebno, kjer se počutim pozitivno/večvredno ali pa negativno/manjvredno glede na to, kako ocenim neko reakcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pogojevati svoje mnenje o sebi in svoje počutje na podlagi mnenj in reakcij drugih name.

Kadar opazim in se zavem, da me je strah, da sem živčen in nestrpen pred ali ob govorjenju množici ljudi - se ustavim in diham. Zavedam se, da ni popolnoma nobenega razloga za to, da bi me moralo biti česarkoli strah ali da bi se moral soditi na podlagi reakcij in pripomb drugih ali na podlagi lastnih reakcij. Obvezujem se, da si ne bom več dopustil in sprejel, da bi me bilo česarkoli strah ali da bi se sodil pred ali med govorjenjem množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil že predhodno soditi se in biti pozoren na reakcije drugih, kadar govorim množici, zato da bi lahko predvidel morebitne sodbe in reakcije drugih in se tako popravil, še preden bi do tega prišlo. Spoznal sem in zavedam se, da se ravno s takšnim razmišljanjem delam živčnega, kjer me je strah reakcij drugih, ker nikoli ne vem, kaj naj pričakujem. Zato se obvezujem, da si ne bom več dovolil soditi se in oprezati za reakcijami drugih zato, da bi se lahko čimprej popravil in prilagodil drugim tako, da jim bom všeč. Namesto tega se usmerim v dihu, brez strahu, samo-obsojanja in brez želje po tem, da bi bil drugim všeč in se zavedam, da sem si edino sam lahko všeč.

Dan 111 - O čem se pogovarjamo?

Se ljudje sploh zavedamo, o čem se vsak dan pogovarjamo? Kaj je naš glavni cilj pogovorov? Težimo v pogovorih k resnici, k samo-odkritosti, k rešitvam, ki so najboljše za vse nas? Ne. Vsak dan opazujem, o čem se ljudje pogovarjamo. V naših pogovorih in izgovorjenih ali pisanih besedah se odražajo naše namere in te so v veliki večini povezane le z lastnim interesom. Ko se samo-iskreno opazujemo, vidimo, da so naši pogovori neposredno povezani z našimi mislimi in občutki, ki si jih pred tem in ob tem ustvarjamo, v vsakem pa se skriva naša samo-ustvarjena odvisnost od specifičnega lastnega interesa, katerega posledica je ta, da pri doseganju le-tega zanemarjamo in zlorabljamo druge, ker nam je najbolj pomembno le to, da zadostimo svojim umsko-energetskim potrebam po določenem dobrem občutku. Recimo:

V tišini stojimo s kolegi. Postane nam neprijetno, ker tišino med ljudmi označujemo kot nekaj sramotnega, turobnega, žalostnega. Zato začnemo razmišljati, o čem bi se lahko pogovarjali, da bi se ob tem bolje počutili. Omenimo nedavno nogometno tekmo, na kateri je zmagala ekipa, za katero smo se že enkrat prej odločili, da se nam zdi večvredna od drugih in smo se zato začeli z njo poistovečati. Ob tem podoživimo in si poustvarimo pozitiven občutek večvrednosti, ki smo ga doživeli, ko smo tekmo gledali in je naša ekipa zmagala. Nato začnejo vsi prispevati svoja mnenja in mi se počutimo dolžni braniti 'ugled' in namišljeno večvrednost 'naše' ekipe, saj se ob vsaki kritiki, ki zbija našo namišljeno večvrednost naše ekipe, počutimo manjvredno, sramotno. Tega pa nočemo, ker smo takšne občutke definirali kot negativne in neprijetne. Tako v pogovoru vedno težimo k 'zmagi' nad drugimi in k temu, da se sami počutimo večvredno na račun drugih, ki se morajo posledično ob tem počutiti manjvredno.

Podobno se lahko pogovarjamo o novicah, čenčah, lastnih izkušnjah, o vremenu in tako dalje in tako naprej, kjer vedno težimo k nekemu lastnemu pozitivnemu občutku zadovoljstva na račun drugih. V skrajnih primerih se lahko razjezimo, stepemo, komu zamerimo in v vseh pogledih delujemo tako, da izkoriščamo druge v lastno korist, v obliki dobrih občutkov ali denarja. V samo-iskrenosti lahko vidimo, da so dobri in slabi občutki ter denar zelo tesno povezani, saj se tako ali drugače v praksi odražajo eden z drugim in drugi s prvim. V vseh teh pogovornih kolobocijah in namerah, ki so dejansko osebne vojne, ki izhajajo iz naših osebnih miselnih samogovorov in kjer vse jemljemo osebno, popolnoma pozabimo na stvarno realnost, na zdrav razum, na soljudi in na to, kar je najboljše za vse. Pozabimo na dihanje, pozabimo na resničen svet, ker neprestano obstajamo v svoji glavi, v svojih mislih in občutkih, kjer vedno iščemo zgolj in le osebni interes na račun drugih, da bi se dobro/orgazmično počutili in imeli več denarja. Seveda ne smemo pozabiti še na strah, tega si vselej ustvarjamo ob misli na to, da bi nas lahko kdo prikrajšal za naše dobre/orgazmične občutke in naš denar. In zakaj nas je strah? Zato, ker sami to počnemo drugim, ker sami druge prikrajšujemo za njihove dobre/orgazmične občutke in njihov denar, saj tako delujemo vsak dan. In tako smo po lastni podobi ustvarili cel sistem v katerem živimo, monetarni in politični. Zato obstajajo večvredni in manjvredni, zmagovalci in poraženci, bogati in revni ter vojne in nasilje, vse dokler ne bom jaz spremenil svojih lastnih vzorcev, dokler ne bomo vsi spremenili svojih lastnih vzorcev razmišljanja in praktičnega vedenja tako, da bomo delovali v skladu s principom 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti sam'. Za to pa potrebujemo samo-iskrenost, samo-odpuščanje in samo-korekcijo, kjer prevzamemo odgovornost zase kot živo bitje, se zavemo svoje enakovrednosti z vsem življenjem in za svoj cilj postavimo le to, kar je najboljše za vse življenje, ker smo dojeli, da je to hkrati tudi najboljše za nas kot enakovreden del življenja.

Dokler si želimo večvrednosti, pa naj bo to v obliki primerjanja, občutkov, denarja ali česarkoli, toliko časa bomo tudi manjvredni, saj eno ne more obstajati brez drugega. Bogati ne morejo obstajati brez revnih, zmagovalci ne brez poražencev. Obstaja zgolj in samo en način, kako smo lahko vsi zmagovalci v vseh pogledih: to se zgodi takrat, ko vsi prepoznamo enakovrednost življenja drug v drugemu in se začnemo v vseh pogledih praktično obravnavati tako, kot bi želeli biti sami obravnavani, če bi bili na mestu kogarkoli drugega. Tako enostavno je to, pa vendar nihče tega ne razume. To pa zato, ker imamo 'oprane možgane'.

Samo-iskrena samo-korekcija je proces, pri katerem si lahko pomagamo z brezplačnimi orodij, ki so ustvarjena ravno za ta namen. Vabim vse, da preizkusite brezplačen spletni tečaj, kjer vam bo dodeljen tudi osebni inštruktor, ki bo pomagal na podlagi lastnih izkušenj:

http://lite.desteniiprocess.com/